21. februarja zaznamujemo svetovni dan maternega jezika, ki ga praznujemo tudi pri nas.

Praznik maternega jezika - leta 1999 ga je razglasil Unesco - je priložnost za razmislek, kako naj v vedno bolj povezanem in z mednarodnimi medijskimi hišami zasičenem svetu ohranimo jezik, ki ga govori 2 milijona ljudi.

Evropski jezikovni praznik
Pomena ohranjanja bogastva avtohtonih jezikov evropskega prostora se zavedajo tudi politiki, jezikoslovci in širša javnost drugod po Evropi. Tako smo v vseh deželah starega kontinenta leto 2001 razglasili za leto evropskih jezikov, od tedaj pa 26. septembra praznujemo tudi evropski dan jezikov.

Prva odgovornost v rokah izobraževalnih ustanov
Posebna odgovornost za ohranjanje materinščine pripada ministrstvu za šolstvo in šport, ki skuša z materinščino kot obveznim maturitetnim predmetom in z organiziranjem tekmovanj v znanju slovenskega jezika zagotoviti visoko raven obvladovanja materinščine tudi med mladimi ter mladim privzgojiti ljubezen do svojega jezika.

Protestantski očetje knjižnega jezika
Morda najpomembnejša prelomnica v razvoju slovenskega jezika je nastopila v obdobju vzpona protestantizma, ko je po zaslugi Primoža Trubarja in kroga protestantskih predikantov okoli njega slovenščina postala knjižni jezik. Zaradi močnega odpora protireformacijskega gibanja v naslednjih letih, ki je vztrajno zavračalo protestantsko idejo, da naj verniki berejo Sveto pismo v domačem jeziku, je razvoj slovenskega knjižnega jezika sicer zastal, ustavljen pa ni bil.

Državni jezik šele v 20. stoletju
V 19. stoletju se je slovenščina prvič uveljavila kot prevladujoč splošnopogovorni jezik dežel, naseljenih s slovenskim življem, ki so bile takrat sicer razdeljene med več držav. Po nastanku nove jugoslovanske države leta 1945 je bila slovenščina prvič uradno priznana in tudi v praksi upoštevana kot eden od enakopravnih uradnih jezikov. Kljub temu pa so bila nekatera področja, posebno vojska, na katerih se slovenščine kot uradnega jezika ni spoštovalo.

Nova doba z novimi izzivi
Slovenski jezik se je tako dokončno uveljavil kot edini državni jezik na vseh področjih splošnopogovorne in uradne rabe šele po ustanovitvi svobodne in neodvisne slovenske države leta 1991. Z vstopom v Evropsko unijo pa se je slovenščina znašla pred novimi izzivi. Čeprav je slovenski jezik eden od uradnih jezikov evropske politične zveze, imata položaj delovnega jezika le angleščina in francoščina, tako da boj za obstoj naše materinščine zagotovo še ni videl zadnjega dejanja.

Posebno skrb pa mora država Slovenija posvečati tudi ohranjanju slovenščine med zamejci, ki so dnevno izpostavljeni načrtnim in in nenačrtovanim asimilacijskim pritiskom.

Vir: www.rtvslo.si