Srce prepredeno s čutili neslišno utripa,
v tančico ovito ziba se majhno telesce,
z drobnimi prstki navznoter išče in tipa
po skrivnostni kamri to majhno čudesce.

V votlini raste zavojček pod toplo vzboklino,
uči se s sozvočejem matere živeti, želeti.
V lupini radostno z dihi polni praznino,
z vžigom uči se ljubezen duše vase sprejeti.

Ves svet se je v prenešene upe pretopil
z vsem bogastvom, ki zmore ga podaritii narava,
lepoto neponovljivo je v materinstvo natočil -
sončno luč, vzvišeno svetlobo v časo kristala.

Zvenijo uspavanke in gozdne vile šumenje
šelesti po sledeh beline soka najslajšega mleka;
rojstvo položi v naročje staršem največje veselje,
žlahtnost ovito v mehkobo otroškega joka.

V rdečih popkih speča materina ljubezen
mezi od sladkobe, dokler ne počijo ovoji,
iz korenin in drevesa je sadež izvabljen
zori, dozori in razprši se semenje daleč naokoli.