Dojenje ima mnogo zdravstvenih prednosti za novorojenčka in njegovo mamo, tako kratko- kot tudi dolgoročnih. Materino mleko je namreč zlati standard za hranjenje novorojenčkov, prednosti dojenja pa je poleg njegove popolne hranilne sestave še mnogo več.

Vse več je raziskav, ki dokazujejo povezavo med dojenjem in dolgotrajno zaščito pred kroničnimi boleznimi, izboljšanim razvojem kognitivnih funkcij, zaščito pred infekcijami, alergijami, celiakijo ter manjšim tveganjem za debelost. Poleg tega je tudi manj tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 1 in 2, zvišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni, povišanih ravni lipidov v krvi in celo nekaterih vrst raka.

Zaradi omenjenih razlogov je izključno dojenje priporočljivo v prvih šestih mesecih, kasneje pa se naj delno nadaljuje ob uvajanju druge hrane, kolikor dolgo želita mati ali otrok.

Sestava mleka
Humano mleko je standard za hranjenje otroka in je unikatno prilagojeno njegovim potrebam, saj se njegova sestava spreminja z dojenčkovo starostjo in celo tekom dneva ter posameznega dojenja, odvisna pa je tudi od tega, ali je novorojenček nedonošen ali donošen ter od materine prehrane. Prednje mleko je bolj vodeno – vsebuje več vode, ki otroka odžeja, medtem ko ima mleko proti koncu podoja več beljakovin in maščob. Dojenčki mater, ki imajo preveč mleka, so zato bolj nagnjeni k podhranjenosti, v primeru, da zaužijejo le prednje mleko, ki je kalorično manj bogato. 

Kolostrum
Prvo mleko, ki ga dojenček zaužije, imenujemo kolostrum oziroma mlezivo. To je viskozna rumenkasta tekočina, ki je bogata z beljakovinami, predvsem imunoglobulini, ki so pomemben del imunskega sistema, laktoferinom, rastnimi faktorji in oligosaharidi, ki predstavljajo hrano za dojenčkove črevesne bakterije. Izloča se prve 3-4 dni po porodu ter je v primerjavi z zrelim mlekom revnejše z maščobami in mlečnim sladkorjem (laktozo). Sledi obdobje prehodnega mleka, ki se tvori približno 14 dni. Je nekoliko bolj vodeno, redko in vsebuje več laktoze kot maščob ter beljakovin. Na koncu sledi zrelo mleko, ki vsebuje okoli 3,5 g/100 ml maščob, 1 g/100 ml beljakovin ter 7,2 g/100 ml laktoze. 

Maščobe
Maščobe v mleku so najbolj spremenljiva sestavina mleka, saj se njihov delež spreminja glede na materino trenutno prehrano. So vir kratkoverižnih maščobnih kislin, ki so pomemben vir energije za otroka. To je predvsem pomembno pri novorojenem otroku, ki črevesja še nima zadostno poseljenega z mikrobioto, saj določene črevesne bakterije prispevajo k uravnavanju metabolizma v debelem črevesu, prav tako pa v veliki meri prispevajo k razvoju prebavnega trakta. Prav tako pa preko mleka prehajajo dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, med katerimi velja omeniti predvsem DHA, ki je pomembna za razvoj mrežnice in možganov otroka. 

400 beljakovin
Materino mleko vsebuje več kot 400 različnih beljakovin, ki predstavljajo vir energije, hranilnih snovi, imajo protimikrobno in imunomodulatorno aktivnost ter stimulirajo absorpcijo drugih hranil. Mednje spadajo laktalbumin, laktoferin in encim lizocim, ki delujeta protimikrobno, kazeini, rastni faktorji, hormoni, imunoglobulini, ki ščitijo dojenčka pred okužbami, in druge. 

Biološko aktivna oblika
Humano mleko vsebuje prehranske, rastne, encimske in razvojne komponente v njihovi biološko aktivni obliki. Zaščitne snovi v mleku ščitijo novorojenčka v času, ko se njegov imunski sistem še vzpostavlja in prebavila še razvijajo. V mleku najdemo tudi probiotične bakterije, ki prehajajo iz materinega črevesja v mleko ter poskrbijo za njegovo zdravo mikrofloro. Vsebuje bakterijska in virusna protitelesa, vključno z razmeroma visokimi koncentracijami imunoglobulina A, ki preprečujejo, da bi se mikroorganizmi lahko pritrdili na steno črevesja. 

Prav tako vsebuje substance, ki preprečujejo rast mnogih pogostih virusov, ter specifična protitelesa, ki naj bi bila odgovorna za lokalno imunost v črevesju, kjer ščitijo pred organizmi, ki vstopijo v telo preko te poti. To je verjetno razlog, zakaj imajo dojeni otroci manjkrat drisko, vnetje črevesne sluznice, meningitis in sepso v primerjavi z dojenčki, ki so hranjeni z mlečnimi formulami.

Protimikrobno delovanje
Makrofagi (celice imunskega sistema) v mleku sintetizirajo lizocim in laktoferin, beljakovini s protimikrobnim delovanjem, črevesno mikrofloro pa še dodatno izboljšuje nizek pH blata dojenčkov, ki so dojeni. Dojeni dojenčki imajo namreč več bifidobakterij in laktobacilov ter manj bakterij vrste E. coli, kar jih ščiti pred infekcijami, ki jih povzročajo nekateri sevi omenjene vrste. 

Prehrana doječe matere
Če želimo otroku zagotoviti optimalne pogoje za razvoj in rast, je že pred spočetjem potrebno urediti prehrano obeh staršev, za otrokov razvoj pa je ključnih prvih tisoč dni njegovega življenja - od spočetja do dopolnjenih dveh let in še malo čez. V tem času namreč poteka mnogo pomembnih procesov v njegovem razvoju, ki nadalje vplivajo na pojavnost bolezni v njegovi odrasli dobi. Prav tako je to čas, ko mu lahko privzgojimo zdrave prehranske navade, ki so najboljša dota za njegovo odraslo dobo. 

Skladišče hranil
Velja pa poudariti, da je normalno, da se ženske med nosečnostjo v povprečju zredijo 10-15 kg. Ravno te na novo ustvarjene zaloge so »skladišče hranil« za prvih 6 mesecev življenja, ne glede na to, koliko hranil v tem času dobijo iz okolice. 

Brez hujšanja!
Ustrezna sestava materinega mleka je zagotovljena ravno na račun praznjenja zalog iz organizma, zato je ključnega pomena, da se doječe matere po rojstvu ne lotevajo drastičnih diet in hujšanja, saj tako le skurijo zaloge, ki so bile ustvarjene za zagotavljanje ustrezne sestave mleka. 

Ko doječa mati prične s hujšanjem, te na novo ustvarjene zaloge izgubi, zato mora telo srkati iz starejših zalog. V teh pa se z leti nalagajo težke kovine, ki jih iz organizma ne moremo izločati in se nabirajo v maščevju. Le-te prehajajo v mleko in preko dojenja jih začne nalagati dojenček. Ugotovili so, da so pri avtistih ravni težkih kovin v telesu povišane, kar povezujejo ravno s pravkar opisanim hujšanjem. Doječe matere zato ne potrebujejo diet, saj se z dojenjem lahko naravno vrnejo do teže pred nosečnostjo.

Dodajati vitamin D
Mleko mater, katerih prehrana je zadostna v vseh mikro- in makrohranilih ter ustrezno uravnotežena, zadosti vsem potrebam po hranilih dojenčkov, razen po vitaminu D. Tega je potrebno dodajati, njegov vnos pa naj za dojene dojenčke znaša 400 UI/dan (mednarodnih enot/dan). Prav tako je v mleku premalo vitamina K, zato vsi dojenčki ob rojstvu dobijo odmerek tega vitamina, kar prepreči hemoragično bolezen novorojenčkov. Vsebnost železa v mleku je nizka, vendar ima večina novorojenčkov zadostne zaloge železa za prvih 4-6 mesecev življenja, prav tako pa je njegova absorpcija iz mleka dobra. Če pride do pomanjkanja železa, je priporočljivo uvajanje novih živil že med 4. in 6. mesecem, ni pa nujno. 

Raznolikost prehrane
Prehrana naj bo raznolika, z enakomerno porazdeljenimi obroki, živila pa čim manj predelana in hranilno bogata. Za zadostno hidracijo posrbite s pitjem vode ali nesladkanih čajev. Med nosečnostjo se izogibajte alkoholu, kasneje med dojenjem, pa ga lahko spijete nekaj v manjših količinah, a šele po podoju. Nato lahko dojite šele čez okvirno štiri ure, saj popiti alkohol prehaja v mleko. Poleg uravnotežene prehrane je priporočljivo tudi jemanje vitamina D, če je ženska slabokrvna, pa tudi železa. 

Doječe matere naj bi dnevno zaužile tudi 250-450 mg DHA, ki spada med omega-3 maščobne kisline, ki jih lahko dobijo z enim ali dvema obrokoma morskih rib na teden. DHA je pogojno esencialna maščobna kislina, saj nastaja iz alfa linolenske kisline, vendar je pretvorba nezadostna. Potrebna je za razvoj membran živčnega sistema – mrežnice in možganov. Ob veganski prehrani pa je dodatno pozornost potrebno nameniti tudi vitaminu B12, saj lahko pride do njegovega pomanjkanja.

Materino mleko ves čas optimalno
Dojenje je najbolj optimalen način prehranjevanja otroka, saj se sestava mleka spreminja glede na njegove potrebe, prav tako je povezano z manjšim tveganjem za mnoge bolezni ter je psihološko pomemben del odnosa med materjo in otrokom.

Ker se materino mleko prilagaja dojenčku, je njegova sestava ves čas optimalna. Je dobro prebavljivo, absorpcija pa je v primerjavi z mlečnimi formulami boljša. Mleko glede na prehrano mame spreminja aromo in okus, zato se dojenček že med dojenjem prilagaja na okus različnih živil, posledično se lažje navadi na družinsko prehrano. Raznolika prehrana mame je zato še toliko pomembnejša, saj ima v nasprotnem primeru mleko vedno enak okus, hkrati pa lahko otroku zagotovi vsa hranila za optimalno rast in razvoj.

Mlečne formule ali kravje mleko?
Po porodu naj mlade mame vedno najprej poskušajo vzpostaviti dojenje. Če to ni mogoče, naj mleko črpajo in otroka hranijo preko stekleničke. Če tudi to ni možno, pridejo v poštev mlečne formule, ki se po kemijski sestavi prilagajajo humanemu mleku, problem pa nastopi, ko začnemo govoriti o biorazpoložljivosti hranil v formulah, prav tako pa so brez arome in okusa. 

Tudi kravje mleko ni dobra izbira za nadomestek materinega mleka in kot samostojni obrok ni primerno do 12. meseca. Vsebuje namreč preveč beljakovin, ki imajo drugačno sestavo od tistih v humanem mleku, ter mineralov, kar obremeni ledvice dojenčka. Prav tako vsebuje preveč nasičenih in premalo nenasičenih in esencialnih maščobnih kislin. Vsebnost vitaminov, joda in železa je manjša, slabša pa je tudi njihova absorpcija.

Psihološki vidik dojenja

Dojenje ima tako za mamo kot za dojenčka tudi veliko psiholoških prednosti. Mama je tako osebno vključena v negovanje otroka, kar ji pomaga, da začuti, da je bistvenega pomena pri njegovi oskrbi ter dobi občutek zadovoljstva. Hkrati pa dojenček razvija tesen telesni odnos z mamo. Dokazano je, da imajo matere, ki ne dojijo, večje tveganje za pojav poporodne depresije, debelosti, osteoporoze, pride do zgodnjega povratka plodnosti, hkrati pa doživljajo več stresa.

Anja Rutar

Vir: viva.si