Spet čutim v srcu, čas mi beži
so leta minula, v otroška hiti,
sem vedel za dobro, še ne kaj zlo,
počasi spoznal vse sem, saj leta teko.

Najlepša v spominih je matere dlan,
me nežno je objela sleherni dan,
oče bil skrben, delal vse dni,
srečna družina bili smo mi vsi.

Ostala gomila, počivata tam,
a jaz se sprašujem sleherni dan,
je takšna usoda, plačilo za vse,
v spominih me boža, lažje mi je.

Le zakaj čas posrka vse v sebe,
najlepše spomine, bo vzel še mene,
le eno bo ostalo, spomin skozi čas,
ko vedno za vselej bo utihnil moj glas.

jože.k