2 Korinčanom 4,16

„Zato ne omagujmo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpade, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi je večno.“

Stvari, ki jih kakorkoli izkusimo z našimi petimi čutili, so materija. Materija pa v resnici ni prava resničnost, je iluzija. Zakaj?

* Vse kar je materialnega, ne more obstajati večno, večno je samo tisto, kar pripada duhu. Vse materialne oblike se bodo prej ali slej razpadle in namesto njih bodo nastale nove. Ne samo naša telesa in rastline, temveč tudi celi planeti in osončja,...

* Če je naš um usmerjen samo v materijo, se bomo prej ali slej nekje na naši poti izgubili. Materija nam ne more dati ne popolnega znanja ne popolne sreče...ravno nasprotno. Pravo, trajno srečo, je treba iskati v duhu. Enako velja za znanje. Pravo znanje, resnica in modrost so sad duha.

* Lažni ego je sad materije. Le ta nas zavaja in slepi. Poskuša nas ločiti od izvora. Ponuja nam lažni občutek sreče, ki pa ne traja dolgo. Duhovni svet lahko dosežemo samo preko našega pravega jaza, oz. duše.

* Materija je tista, ki povzroča trpljenje človeku. Človek trpi zato, ker se zapleta v posvetne zadeve ali pa, ker poskuša ugoditi svojim čutom. Ker mu to nikoli v popolnosti ne uspe, trpi. Mogoče se sliši nelogično, ampak, če bomo vadili odpovedovanje, bomo prej dosegli srečo, pa še trajna bo.

Roman Panjan