Piše: Marko Pogaènik

Èloveštvo se kljub priseganju na demokratièna naèela vedno znova zapleta v nevarna nasprotja in posledièno v vojne. Morda pa je pojem demokracije potrebno ponovno obèutiti in premisliti? Kaj pa èe smo pojem demokracije zaèeli uporabljati v nasprotju z njegovim izvirnim pomenom?

Zdi se, da pojem demokracije razumemo kot svobodo, da se lahko zavzemamo in bojujemo za resnico, ki je drugaèna od tiste za katero se prizadevajo drugi. Pride do tekmovanja v katerem zmaga tisti, kateremu je naklonjena veèina ljudstva. Ker si veèinsko naklonjenost ljudstva vsaka od nastopajoèih strank želi, kaj hitro pride do prikrojevanja in manipuliranja z dejstvi, znajdemo se v mrežah odtujenosti.

Odkrito želim povedati, da je moja vizija demokracije bistveno drugaèna. Ne temelji na boju med nasprotji temveè na temeljnem soglasju, ki nas ljudi in vsa živa bitja povezuje. Temelji na posveèenosti življenju in univerzalni celoti vsega bivajoèega. Temelji na tistem neizrekljivem, ki nas vse povezuje.

Ne parcialne interese, temveè uglaševanje s celoto vidim kot temelj. Temu sledi druga stopnja demokratiènega procesa. Vsak izmed nas ima pravico do svojstvenega in drugaènega pristopa do življenjskih pojavov, naj bo v gospodarstvu, politiki ali umetnosti. Vsak od nas ima lahko drugaèno mnenje o tem, kakšne korake je potrebno storiti, da bi se popolnost življenja lahko izrazila. Nikakor nisem proti raznovrstnosti, ki se lahko stopnjuje do skrajnih nasprotij.

Takšno stopnjevanje pa ni rušilne narave, èe nas od samega zaèetka povezuje osebna zavezanost (svoji) notranji resnici in medsebojna ljubezen, ki je veè kot toleranca.

Ljubezni seveda ne mislim v kièasti obliki temveè kot duhovno, univerzalno in èustveno kvaliteto, sposobno posameznosti povezovati v celoto, brez da bi omejevala svobodo posameznika. Ljubezen nikdar ne zahteva, da naj bi izgubili sebe, èe se želimo povezati z drugimi.

Vir: www.gibanje.org