Dobri Bog se je odločil, da bo ustvaril… mamo. Že šest dni se je trudil, ko je mimo prišel angel in mu rekel: »S to tukaj pa izgubljaš čas, a?«

Bog pa: »Že, že, toda ali si prebral zahteve v naročilu? Morala bi biti pralna, vendar ne iz plastike… imeti bi morala 180 gibljivih delov, katere bi bilo možno po potrebi zamenjati… delati bi morala ob kavi in ob ostankih hrane od prejšnjega dne… znati bi morala dati poljubček, ki bi ozdravil vse, od polomljene noge do razočaranja v ljubezni… in imeti bi morala šest parov rok.«

Angel je zmajal z glavo in nejeverno odvrnil: »Šest parov?«

»Resnična težava pa ni v rokah,« je rekel dobri Bog, »ampak v treh parih oči, ki naj bi jih imela mama.«

»Toliko?«

Bog je prikimal: »En par zato, da vidi skoz vrata, ko vpraša: Kaj delate tam notri, otroci?, čeprav pozna odgovor. Drugi par naj bi imela na glavi zadaj, da bi videla tisto, česar ji ni treba videti, kar pa mora kljub temu vedeti. Tretji par pa zato, da bi mirno rekla sinu, ki se je znašel v težavah: razumem in rada te imam.«

»Gospod, pojdi spat,« ga je angel nežno objel. »Jutri je nov…«

»Ne morem,« je odgovoril Gospod. »Sedaj sem že skoraj končal. Imam osebo, ki se sama ozdravi, če je bolna, ki zmore pripraviti kosilo za šest oseb iz pol kilograma mletega mesa in ki ji njen dveletni otrok, medtem ko ga umiva, da mir.«

Angel si je počasi in z zanimanjem ogledal model matere. »Preveč je nežna,« je končno zavzdihnil.

»Je pa vzdržljiva!« je vneto pripomnil Gospod. »Ti si sploh ne moreš predstavljati, kaj mama zmore narediti ali prenesti.«

»Zna misliti?«

»Ne samo to; razum zna najbolje izkoristiti, tako da najde zmeraj najboljšo rešitev,« je dejal Gospod.

Tedaj se je angel priklonil modelu matere in ji pobožal lice. »Tukaj se je nekaj izgubilo,« je pokazal.

»Nič se ni izgubilo,« ga je popravil Gospod. »To je solza.«

»Čemu pa služi?«

»Izraža veselje, žalost, razočaranje, bolečino, osamljenost in ponos.«

»Ti si pravi genij!« je vzkliknil angel.

Malce otožen je Bog dodal: Če naj povem po resnici: solze niso bile v mojem načrtu.«

(Vir: Bruno Ferrero: Zgodbe iz puščave. Ljubljana: Salve, 1998. Zbirka Knjižice 147.)

Danijela Premzl