Mogočna kraljica
z glasovi nekdanjosti v svoji
krošnji, vzvišena sladka slast
ogrnjena z belo obleko,
mogočno drevo v nedrih trga
za Pretorjevo palačo v Kopru,
duša čiste tišine v zavetju,
skrita v belo tkanino
in vodnozelene liste,
mimohod zgodovine mesta,
ki je odvzemal dnevu luč.

Dan se znova začenja.
Zadošča korak,
kjer se ljubezen zaiskri.
Sledi še nov korak,
hoja in hrepeneč pogled
skoz poševne gostote.

Znotraj sluha se ustvarja izvir,
ki odteka po fragmentih
in se vali skoz obtolčeno
kamenje dobrocednih tal.

Rahel vonj, duh in okus davnine
skoz prečiščeno bivanje in spomine
v pleteničenju starih zgodb o mestu
in novih spodbud rišejo bela jadra
na potemnelo kožo. Potaplja se luč
s podaljški ur skoz čaše tvojih oči.
Popotnik, prisluhni glasu sefirja
in žarečemu belemu ognju
mnogoterega sveta istrske duše!