Lovci priznavajo: Lov je kriv za prekomerno razmnoževanje divjih prašičev

Spet so pravočasno tu, pred novo lovsko sezono. Govorimo o številnih sporočilih medijev, ki poročajo o tem, kako divji prašiči ogrožajo kmetovalce, kako bodo črede divjih prašičev preplavile naša mesta in vasi, kako je cestni promet ogrožen zaradi divjih živali na cesti ...

Prikazuje se skorajda apokaliptični scenarij. Še dobro, da imamo lovce – naše rešitelje v stiski. Vendar pa – kdo je tu pravi krivec?? Zakaj je socialna struktura divjih prašičev ušla iz vseh okvirov?

Norbert Happ, največji poznavalec divjih prašičev v Nemčiji, tudi sam lovec, je prepričan: za prekomerno razmnoževanje divjih prašičev so odgovorni lovci sami. »Neurejene socialne odnose v populaciji divjih prašičev in nekontrolirano razmnoževanje je treba pripisati ravnanju lovcev,« pravi Happ v lovskem časopisu Wild und Hund, 23/2002.

Poplava divjih prašičev je umetno povzročena: lov povzroča razmnoževanje divjih prašičev
Mati narava je vse odlično uredila: vodilne divje svinje skrbijo za kontrolo rojstev v tropu. Hormoni vodilnih svinj določajo pripravljenost za parjenje vseh samic v skupini in preprečujejo, da bi bile oplojene premlade živali. Merjasci obiščejo trop samo ob paritvi.

Če lovci pobijejo vodilne samice, se socialna struktura tropa poruši: skupina brez vodstva razrije vrtove in polja in povzroča škodo, zaradi katere se kmetovalci povsod pritožujejo. Poleg tega mlade samice zanosijo že pred prvim letom svoje starosti. Prej so imele divje svinje naraščaj enkrat letno, zdaj kar trikrat. Rezultat vsega tega je prekomerno razmnoževanje populacije divjih prašičev.

Ogromne količine hrane
Lovci radi streljajo divje prašiče. Te živali pa so praviloma pametne, zato jih lovci pred puške zvabijo s hrano. Ta trik lovci imenujejo »privabljalno krmišče«. In ker bi lovci radi pobili čim več živali, skrbijo za njihovo prekomerno razmnoževanje tako, da marsikatero privabljalno krmišče postane kar pravo krmišče.

(Razlika je v tem, da se v privabljalno krmišče nastavi le majhna količina hrane, ki za ostale živali ni dostopna. Za divje prašiče se vaba nastavi npr. pod hlode, kjer je druge živali ne morejo doseči. – op.p.)

Lovski lobi v Nemčiji skrbi za to, da je v mnogih nemških zveznih deželah to dohranjevanje dovoljeno oziroma da so predpisi o količinah za privabljalno krmljenje tako nejasno določeni, da je kontrola upoštevanja teh norm praktično nemogoča.

Ustanova za raziskovanje in obvladovanje staleža in migracij divjih živali v Aulendorfu je sporočila, da samo v Baden-Württembergu letno porabijo  4000 ton koruze za privabljalna krmišča – to je povprečno 100 kg (!) na ustreljenega divjega prašiča, v nekaterih revirjih celo preko 400 kg!

K temu je treba dodati še krmljenje z močnimi krmili v zimskem času, ki se izvaja v približno enakih količinah, in številna nelegalna krmišča, ki jih varuhi okolja in nasprotniki lova vedno znova odkrivajo in prijavljajo nadzornim službam.

Prav krmljenje s koruzo zaradi svoje visoke energetske vrednosti (v nasprotju z naravno hrano teh živali) spodbuja plodnost mladih svinj in pospešuje razmnoževanje divjih prašičev. Seveda so lovci vedno z veseljem pripravljeni zdesetkati njihovo preveč razmnoženo populacijo.

Lovci so deležni vedno več kritik in morajo upravičiti svoj krvavi konjiček
Lov je danes hobi, konjiček za prosti čas. V svojih lovskih revijah lovci odkrito priznavajo ubijalsko strast in veselje do plenjenja. Toda večina prebivalstva dandanes zavrača to  morilsko strast. Reprezentativne ankete v zadnjih letih nedvomno kažejo: 70 do 80 odstotkov Nemcev kritično gleda na lov in zahteva celo odpravo lova

(Viri: GEWIS-Institut 1996 in 2002; EMNID-Institut 2003 in 2004). In zato lovci svoj krvavi hobi skrivajo pred javnostjo in utemeljujejo, da je lov nujen, sicer bi divji prašiči opustošili polja in srne pojedle  ves gozd …

Vir: Freiheit für Tiere, 1/2009, prevod Marina Senčar
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, april 2009
Vir: www.osvoboditev-zivali.org