NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ljubezen do bližnjega!   
    petek, 27. julij 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    V preteklih 2000 letih je na predstavo ljubezni do bližjega pri naši zahodni kulturi vplivalo na človeka predvsem krščanstvo. Mnogim so šele krščanske in politične organizacije, ki pomagajo drugim, odprle oči za trpljenje. Vendar pa do tega ne prihaja vedno brez osebnih interesov. V takih priemrih ne gre za ljubezen, o katerih nam govori Sveto pismo.

    V današnjem globalnem svetu se pojma ljubezen do bližnjega in egoizem vedno bolj razhajata. Še posebaj tam, kjer je dobro razvoto splošno socialno varstvo, se ljubezen do bližnjega izrodi v naprej določeno radodarnost. Zaradi tega pride v ljudeh, ki so že prej razmišljali in delovali, do nasprotij. Taka kupljena ljubezen do bližnjega zanje nima velike vrednosti, posebaj še zato, ker mnogi ne podarjajo tistega, kar drugi zares potrebujejo, ampak tisto, kar imajo sami odveč. To pa jih nič ne stane. Tako se  celo hvalijo z  svojo «dobrodelnostjo« in mediji, časopisi vsak dan poročajo o njihovih dobrih delih. Toda na srečo čedalje manj ljudi verjame v tako ljubezen do bližnjega. Temu res ne moremo reči ljubezen do drugega. Ljubezen do bližnjega je vendar popolnoma nekaj drugega!

    Če si povabljen, da svojemu bližnjemu pomagaš, doma ali kje daleč, te to vzpodbudi k premišljevanju. Kar potem iz te pomoči nastane, ni vedno vzvišeno. Sveto pismo pravi:«Svojega bližnjega ljubi, kot samega sebe!« Kajti kdor samega sebe spozna takega, kot ga je ustvaril Stvarnik, spozna tudi svoje soljudi. Zato Jezusove besede veljajo za vse ljudi in ne le kristjane. Ljudje se na te revolucionarne Jezusove besede odzivamo zelo različno.

    Pisatelj Herman Hesse je dejal: » Brez ljubezni same po sebi, tudi ljubezen do bližnjega ni mogoča.«. Mahatma Ghandi je dejal: »Bog raje naleti na lačnega človeka kot na kruh.« Pomoč drugim je danes predmet znanstvenega preučevanja. Ena od študij je pokazala posledice ljubezni do bližnjega v praksi. Razodelo se je, da lahko pomoč do bližnjega deluje zasužnjevalno in s tem načinom mnogo ljudi za bolnike zaradi sindroma pomoči in bi potrebno take nesrečnike ponovno spremeniti v zdrave egoiste.

    Resda se na splošno neobčuljivost povečuje in nas družba sili, da ljudje vedno bolj skrbijo le za svoje blagostanje, pa vseeno mnogi poskušajo tudi v življenju izkazovati ljubezen do bližnjega. Na tej točki pa se le vendarle moramo vprašati, če je rezultat vseh teh prizadevanj sploh vreden truda, kajti v našem razsvetljenim 21. stoletju je v svetu še veliko trpljenja in , ki izgleda da ciklično še narašča. Nesebični se želi približati bližnjemu in se žrtvuje za svoje soljudi. Toda svet pa  zaradi tega ni srečnejši. Vprašaš se, kje je vzrok za to?

    Odgovore, kje je vzrok, lahko najdemo prav hitro. Če le malo razmisliš, najdeš vsaj enega. Toda največkrat je vzrok mnogo globlje, kot to površno zaznamo. Človek živi v skladu s svojo naravo v stalni napetosti med notranjimi vzpodbudami in zunanjim delovanjem. Takšno je vsakodnevno življenje. V škodo drugih človek deluje, če vzpodbuda izhaja iz nagona po preživetju. Lahko pa ima vzpodbuda tudi drugačne vzroke in je povezana z višjo zavestjo. V tem primeru izvira iz višjega principa, iz večnega ideala, iz večnega spomina na življenje, v katerem je ljubezen do bližnjega samoumevna lastnost.

    Ljubezen do bližnjega se ne more razodevati v svetu sovraštva in nasprotij. Zato nas umrljive ljudi žene navznoter in navzven potreba, da iščemo neumrljivost, kajti prav v njej leži izvor resnične ljubezni do bližnjega. Seme bistva neskončnosti, ki je skrito v nas samih, nas vedno nagovarja, da bi slišali notranji princip in ga tudi razumeli. Včasih čudna in navdušena reakcija človeka, v kateri ni čutiti notranjega ravnovesja, kljub temu priča o tem principu v ljudeh. Vendar pa pri njih nastaja le popačena podoba resničnosti, ki je globoko v njih.

    Da ljudje lahko stopijo na popolnoma novo duhovno pot, traja to več generacij. V vmesnem obdobju pa blodijo naokoli in si ližejo svoje rane. Lahko pa tudi iščejo nove mžnosti, za kar potrebujejo le za režo odprta vrata. Toda s tem prepada med višjim in nižjim življenjem še ne premostijo. Večna sila božanske ljubezni se jih lahko dotakne v trenutku, ko preneha njihov nadzor. Ta klic se zgodi 2x v eni inkarnaciji, kliče te, da spoznaš sebe in svojega bližnjega kot samega sebe. Na ta klic pa mnogi odgovorijo pozitivno.

    Spet drugi se hočejo vrniti k običajnemu življenju, ki pa ga medtem že izgubijo. Tako z vsemi močmi, ki so jim na voljo, poskušajo obnoviti raj na zemlji. Oba tipa pa tako ravnata iz potrebe po vrnitvi v božansko. Oba se dotakne kozmična duhovna sila, ki se v določenih obdobjih poveča, da bi osamljenega človeka ponovno soočila z temeljno nalogo in mu tako omogočila, da bi jo izpolnil na pravi način.

    Vzrok in vzpodbuda v nas samih je Božanski pritisk. Bog nas kliče. Brez tega Božanskega pritiska, te sile, bi mi še naprej hodili po poti zemeljske narave. Toda vsi mi se temu v takih trenutkih upiramo! Preteče mnogo časa v tem uporu do Stvarnika, da bi naposled le razumeli ta večni klic v svojem srcu! Ko to dojameš, potem se več ne upiraš, spoznaš, da si poklican da se vrneš s potepa. Ne odvračaš se več od svojih soljudi, ampak se naučiš gledati nanje, kot na svoje bližnje, ki so na isti poti, kot si sam.

    Ko bi to sprejela mnoga  večina ljudi, bi zrasla neizmerna ljubezen do bližnjega, ki pa ne bi potrebovala organizacij, ampak bi prihajala od znotraj, iz src vseh tistih, ki bi sebe prepoznali kot izbubljene duše in si želei vrnitve.

    Miran Zupančič

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Ljubezen do bližnjega! | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds