Vsak človek se mora uvesti v ljubezen. » Nova zapoved , ki vam jo dam, je: »Ljubite drug drugega.« Ouspesky v » Tertium Organum« trdi, da je »ljubezen kozmični pojav« in da človeku odpre svet četrte dimenzije, »svet Čudežnega.«

Resnična ljubezen je nesebična in ne pozna strahu. Izliva se na predmet svoje naklonjenosti, ne da pri pričakovala povračilo. Njena sreća je sreča dajanja. Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju. Čista, nesebična ljubezen pritegne kar je njenega; ni treba prositi ali iskati. Le redkodo ima jasne predstave o resnični ljubezni. Človek je v svojih čustvih sebičen, zatiralski ali pa prestrašen, zato izgubi predmet svoje ljubezni. Ljubosumje je najhujši sovražnik ljubezni, saj domišljija podivja, ko vidi, da je ljubljeni naklonjen tudi drugim ljudem. Če ti strahovi niso pravočasno premagani, se gotovo uresničijo.

Primer: K meni je prišla ženska, ki je bila zelo razočarana. Moški, ki ga je ljubila, je odšel k drugi ženski in rekel, da se tako ni nameraval poročiti z njo.. Jeza in ljubosumje sta jo skoraj zlomila. Želele mu je, da bi trpel, ker je ona trpela zaradi njega. Spraševala se je:« Kako me je mogel zapustiti, ko pa sem ga tako zelo ljubila?«

Odgovorila sem:« Tega človeka ne ljubite, sovražite ga.« Dodala sem:« Ne morete prejeti tistega, česar niste nikoli dali. Dajajte popolno ljubezen in prejeli boste popolno ljubezen. Izpolnite sebe v odnosu do tega človeka. Ljubite ga nesebično, ničesar ne zahtevajte v povračilo, ne sodite in ne obsojajte ga. Blagoslovite ga, kjer koli je.«

Odgovorila je: » Ne, ne bom ga blagoslovila, če ne vem kje je.« » No« , sem rekla, » to ni resnična ljubezen.«

» Ko boste resnično ljubili, boste tudi resnično ljubljeni, pa naj bo to s strani tega moškega ali pa katerega drugega. Če ta moški ni božanska izbira za vas, ga namreč ne boste hoteli. Ker ste eno z Bogom, ste tudi eno z ljubeznijo, ki vam pripada po božanski pravici.«

Minilo je več mesecev, vendar se ni nič spremenilo. Le ženska je vestno delala sama s seboj. Dejala sem:« Ko vas njegova krutost ne bo več motila, bo prenehal biti krut. Vaša lastna čustva privlačijo čustva.«

Potem sem ji povedal za skupnost v Indiji, ki ne pozna pozdrava:« Dobro jutro«. Pozdravljajo se z naslednjimi besedami:« Pozdravljam Božje v tebi.« Pozdravljajo Božje v vsakem človeku in v divjih živalih v džungli, zato jih nikoli nič ne rani ali jim kako drugače škoduje. V vsakem živem bitju vidijo samo Boga. Rekla sem ji:« Pozdravite Božje v tem človeku in recite:« Vidim samo tvoj božanski jaz. Vidim te takega, kot te vidi Bog, popolnega, ustvarjenega po njegovi podobi in sličnosti.«

Spoznala je, da postaja bolj uravnovešena in da se njena jeza izgublja. On je bil kapitan in ona ga je vedno klicala« Kap«.

Nekega dne je iznenada rekla:« Bog blagoslovi Kapa, kjerkoli je.«

Rekla sem:« No, to je resnična ljubezen in ko boste »dopolnil krog« in vas situacija ne bo več vznemirjala, boste imeli njegovo ljubezen ali pa ljubezen nekoga drugega.«

V tistem časa sem se selila in sem bila brez telefona, tako da nisva bili v stiku, potem pa sem nekega dne prejela pismo. Prebrala sem:« Poročila sem se.«

Ob prvi priložnosti sem ji telefonirala in vprašala:« Kaj se je zgodilo?«

» Čudež!« je vzkliknila, » nekega dne sem se zbudila in trpljenja je bilo konec. Zvečer sem ga srečala in prosil me je za roko. Čez en teden sva bila poročena. Tako predanega moža še nisem videla.«

Star pregovor pravi:« Nihče ni vaš sovražnik, nihče ni vaš prijatelj, vsak človek je vaš učitelj.«

Človek mora postati neoseben in se učiti od vsakogar, ki ga lahko česar nauči. Kmalu se bo naučil vseh lekcij in postal svoboden.

Ljubi te ženske jo je naučil nesebične ljubezni. Tega se mora vsak človek prej ali slej naučiti.

Trpljenje ni nujno za človekov razvoj, je le rezultat nasilja nad duhovnim zakonom, vendar pa izgleda, da so se le redki ljudje sposobni prebuditi iz otopelosti » speče duše« brez njega. Ko so ljudje srečni, postanejo egoistični in zakon Karme sam od sebe začne delovati. Ljudje pogosto trpijo izgube, ker ne znajo spoštovati, kar imajo.

Poznala sem žensko, ki je imela zelo prijetnega moža, pa je pogosto dejala:« Ni mi všeč zakonsko življenje. Ne da bi imela kaj proti svojemu možu, ampak zakonska zveza mi preprosto ne ustreza.«

Zanimala se je za drugi stvari in je skoraj pozabila na moža. Nanj se je spomnila samo, ko ga je videla. Nekega dne ji je rekel, da ljubi drugo in odšel. K meni je prišla vsa nesrečna in jezna.

Dejala sem:« To je točno tisto, kar ste iskali. Rekli ste, da vam zakonsko življenje ne ustreza in vaša podzavest je delala na tem, da vas reši zakona.« Rekla je: » Da, razumem. Ljudje dobijo, kar si želijo, potem pa jih to prizadene.«

Kmalu se je popolnoma sprijaznila s situacijo in spoznala, da sta oba bolj srečna narazen.

Če človek postane brezbrižen ali preveč kritičen, partner izgubi prvotno navdušenje in postane nemiren in nesrečen.

K meni je prišel potrt in nesrečen moški. Njegova žena se je začela zanimati za » Znanost o številkah« ( numerologija) in ga je« prečitala«, izgleda, da poročilo za njegovo kombinacijo ni bilo nič kaj obetavno, saj je rekel:« Žena pravi, da ne bom nikoli dosegel veliko, ker sem samo dvojka.«

Odgovorila sem:« Ni mi mar, kakšna je vaša številka, vi ste popolna ideja v božanskem duhu, zato bova prosila za uspeh in bogastvo, ki vam ju je namenila Brezmejna inteligenca.«

V parih tednih je bil na dobrem položaju in čez leto ali dve je uspel kot pisatelj. Nihče ne more uspeti v poklicu, če ne ljubi svojega dela. Umetnikovo največje delo je slika, ki jo naslika iz ljubezni( do umetnosti). Nasprotno pa knjiga, ki je napisana samo zaradi zaslužka, ni prava stvar in zatre tudi avtorja.

Nihče ne more pritegniti denarja, če ga prezira. Mnogi ljudje bodo večno živeli v revščini, ker pravijo:« Denar mi ne pomeni nič in do bogatašev čutim prezir.«

To je vzrok, zakaj je toliko umetnikov revnih. Zaničevanje, ki ga čutijo do denarja, jih ločuje od njega.

Nekoč sem slišala umetnika, ki je rekel o drugem:« Nič prida umetnik ni, ker ima denar v banki.«
Takšen odnos do stvari človeka ločuje od vira. Če hoče nekaj pritegniti, mora imeti do tega lep odnos.

Denar je uresničenje Boga, reši nas pomanjkanja in omejitev, vendar ga je vedno imeti v obtoku in ga nameniti za prave stvari. Kopičenje in varčevanje pa povzroči zlovešče maščevanje.
To ne pomeni, da bi človek ne smel imeti hiše in posestva, živine in denarja, saj » skednji pravičnega moža bodo polni«. To pomeni, da človek ne sme kopičiti niti osnovnega, če se pojavi situacija, ko je potreben denar. Ko človek, denar porabi veselo in brez strahu, s tem odpre pot novemu denarju, saj je Bog zanesljiv in neizčrpen vir. ( Temu naj škrt ljudje bodo zelo pozorni!)

Tak je duhovni odnos do denarja. Velika Banka Vsemogočnega nikoli ne zataji.

Primer kopičenje lahko vidimo v filmu » Pohlep«. Ženska na loteriji zadene tisoč dolarjev, vendar jih noče porabiti. Stiska in varčuje in pusti, da njen mož trpi pomanjkanje. Preživlja se s čiščenjem stanovanj.

Ljubi denar sam po sebi in ga nadvse časti. Neke noči pa jo ubijejo in ji ukradejo denar


To je primer, ko je » ljubezen do denarja izvor vsega zla«. Denar sam po sebi je koristen in dober, če pa ga uporabljamo v škodljive namene, ga kopičimo in varčujemo, ali ga postavljamo nad ljubezen, povzroči bolezen in nesrečo. Seveda izgubimo tudi denar.

» Hodite po poti ljubezni, in vse vam bo navrženo, saj je Bog ljubezen in vir, hodite po poti samoljubja in pohlepa in vir bo presahnil, ali pa boste odrezani od njega.

Primer: Poznam primer zelo bogate ženske, ki je svoje prihranke kopičila. Zelo redko je komu kaj dala, zase pa vedno nekaj kupila.

Zelo rada je imela ogrlice. Prijateljica jo je nekoč vprašala, koliko jih ima. Odgovorila je:« Sedeminšestdeset .« Kupila jih je in jih spravila, pazljivo zavite v svilen papir. Če bi jih nosila, bi bilo vse v redu, ona pa je kršila » zakon uporabe«. Njene omare so bile polne oblek, ki jih ni nikoli dala nase in draguljev, ki niso videli belega dne.

Ker se je preveč oklepala stvari, so njene roke začele postajati negibne in navsezadnje je bila njena paraliza tako huda, da ni več mogla skrbeti sama zase in za svoje zadeve. Njeno je bilo dano v upravljanje drugim ljudem.

Če človek ne pozna ali ne upošteva zakona, povzroči lasten propad.

Vse bolezni in nesreče izvirajo iz neupoštevanja zakona ljubezni. Bumerang sovraštva, maščevalnosti in nezadovoljstva se vrne k tistemu, ki ga je vrgel obtežen z boleznijo in žalostjo. Izgleda, da je ljubezen že skoraj izgubljena umetnost. Človek, ki pozna duhovni zakon, ve, da jo je treba spet vzgojiti, saj je človek brez ljubezni kot » kot razglašeno glasbilo.«

Primer: Imela sem učenko, ki je mesec za mesecem prihajala k meni, da bi svojo podzavest očistila jeze in nezadovoljstva. Čez nekaj časa je prišla do točke, ko je sovražila samo še eno žensko, vendar pa jo je ta toliko bolj zaposlovala. Počasi, počasi je postala vse bolj umirjena in uravnovešena, in nekega dne je bilo njeno sovraštvo izčrpano.

» Nihče ne more razumeti čudovite svetlobe, ki jo čutim v sebi!«

Ljubezen in dobrohotnost sta tudi v poslovnih zadevah izrednega pomena.

Primer: Neka ženska se je pritoževala nad svojo delodajalko, češ, da je hladna in stroga in da čuti, da ji ni prav, da je ona na tem delovnem mestu.

» No,« sem rekla, » pozdravite Božje v njej in ji pošljite ljubezen.«

Rekla je:« Ne morem, hladna je kot marmor.«

Odgovorila sem:« Ali se spominjate zgodbe o kiparju, k je prosil za kos marmorja? Vprašali so ga, čemu mu bo, in dobili tak odgovor:« Ker je v marmorju angel.« Iz tega kosa je ustvaril čudovito umetniško delo.«

Rekla je:« Dobro, poskusila bom.« Čez en teden dni se je vrnila in rekla:« Storila sem, kot ste rekli. Zdaj je ženska in uslužna do mene.«

Ljudje so včasih polni kesa zaradi neprijetnih stvari, ki so jih storili drugim morda že pred leti.

Če se napake ne da popraviti, lahko posledice nevtraliziramo tako, da istemu človeku naredimo nekaj dobrega v sedanjosti.

» To delam zato, da bo preteklost pozabljena. Zdaj grem dalje v prihodnost.«

Žalost, kes in obup uničujejo celice telesa in zastrupljajo ozračje okoli človeka.

Nesrečna ženska mi je rekla:« Pomagajte mi, da bom srečna in vesela. Zaradi svoje večne žalosti se obnašam tako nevzdržno do svoje družine, da se mi potem vse večkratno vrača. Zakon Karme ne počiva.«

Nekoč sem zdravila žensko, ki je žalovala za svojo hčerjo. Zanikala sem vero v izgubo in ločitev in poudarila, da je Bog veselje, ljubezen in mir v vseh ljudi, torej tudi te ženske.

Ženska je takoj ujela ravnovesje. Poslala je sina, da mi pove, naj preneham z » zdravljenjem«. Bila je namreč tako srečna, da ni bilo spoštljivo.«

» Umrljivi duh« se rad obesi na skrb in žalost.

Poznala sem žensko, ki se je naokrog širokoustila s svojimi težavami. Tako se je vedno imela s čim bahati.

Nekdaj so mislili, da je ženska slaba mati, če ni vedno v skrbeh za otroka. Zdaj vemo, da je materinski strah odgovoren za mnoge bolezni in nesreče, ki se zgodijo otrokom. Strah si namreč živo naslika bolezen ali nesrečo, ki se je bojimo. Te slike se utelesijo, če jih ne izničimo.

Srečna je tista mati, k lahko odkritosrčno reče, da prepusti otroka božjim rokam in torej ve, da je pod božansko zaščito.

Primer: Neka ženska se je ponoči nenadoma zbudila, ker je sanjala, da je njen brat v hudi nevarnosti. Namesto, da bi se prepustila strahu in skrbem, je začela govoriti besede Resnice:« Človek je popolna ideja v Božanskem Duhu in je vedno na svojem pravem mestu in v Božjem varstvu.«

Naslednjega dne so ji povedali, da je bil brat v neposredni bližini eksplozije in da se je čudežno rešil.

Vsak človek je torej ( v mislih) varuh svojega bližnjega. Vsakdo bi moral vedeti, da bitja in stvari, ki jih ima rad bivajo » v skrivnem prostorčku Najvišjega po senco Vsemogočnega.«

» Nobeno zlo te ne bo zadelo in nobena nesreča na bo prišla nad tvoje domovanje.«

» Popolna ljubezen prežene strah. Kdor se boji, še ni popoln v ljubezni.«

» Ljubezen je izpolnitev Postave.«

Iz knjige: Florence Scovell Shinn.
IGRA ŽIVLJENJA
In kako jo igrati.

Miran Zupančič