Ljubezen je najstarejše čustvo
in vendar se vsak dan rojeva znova.
Ljubezni se ne da nikoli do konca razumeti,
ko pa ljubimo, razumemo več.

Ljubezen naredi vse stvari lahke,
čeprav moramo prenašati težave drugega.
Kdor ljubi, ta nikoli ne uveljavlja svoje moči;
osebe, ki so nas najbolj ljubile,
so na nas tudi najbolj vplivale.

Ljubezen je največje veselje,
toda kdor ljubi, ta trpi.

Ljubezen ne pozna meja,
je torej pristna, ko sprejema meje drugih.
Ljubezen je čista,
pa zna velikokrat zabresti v blato.

Ljubezen te povezuje z drugim
in vendar osvobaja vsake prisile in strahu.
Ljubeze je najbolj duhovno čustvo,
izkazujemo pa jo z očmi, s pogledom in s kretnjami …

Ljubezen je svoboda,
ki pa ustvarja zelo tesne vezi.
Izkazujemo si jo sedaj na tem svetu,
je pa tudi najboljša zveza z večnostjo …

Pristna ljubezen pripelje do skrajnih meja,
čeprav se kaže v drobnih dejanjih.
Največja in najbolj plemenita ljubezen
izraža naš odnos do majhnih in slabotnih.

Je edina banka, v kateri je razsipnost naložba
in v kateri izdatki pomnožijo kapital.
Da bi bila ljubezen vedno živa,
mora umreti vsaj eden –
naš egoizem!

Danijela Premzl

Vir: OGNJIŠČE, avgust 2014. Marko Čuk: Roke so podaljšek srca (Veroučne strani).