Spet niso se uresničili tvoji upi,
spet je vse drugače kot si ti pričakoval,

Razočaranje je kot ledena gora,
v katero v megli se je zaletela tvoja duša.

Tvoje srce objokuje svoje sanje,
v njih si bil brezmejno srečen.

In med tujih poljubov, ki niso moji,
se ti zdi kot največja grenkoba na svetu.

V vsakem človeku iščeš delček mene,
le, da tisoče delcev ne morejo nadomestiti ene celote.


Kradeš mojo senco, da ublažiš bolečino,
samo žejnega ne odžeja ena sama kapljica vode.

Le počakaj, ni še vse zamujeno,
ni še vse izgubljeno, vse ni nikoli izgubljeno.

Jaz pa vem, da nekje se rojeva nova zvezda najine ljubezni,
Le počakaj, da njena svetloba doseže zemljo.