Peter in njegova sestra sta šla k starim staršem za nekaj dni na obisk. Dedek je Petru poklonil fračo in ta je takoj odhitel, da bi se z njo igral. Ker pa ni bil najbolj spreten, je zgrešil tarčo in po nesreči ubil raco. Pretresen zaradi dogodka, je raco skril pod skladovnico drv. Njegova sestra Brigita je bila ravno v bližini in je vse to videla.

Po kosilu je babica prosila Brigito naj ji pomaga pomiti posodo. Brigita je na to odgovorila: »Peter mi je rekel, da bi ti on rad pomagal pomiti posodo, kaj ne, Peter?« Potiho se je obrnila k njemu in mu zašepetala: »Saj se spomniš race, a ne?«

In Peter je pomil posodo.

Kasneje je dedek povabil oba vnuka lovit ribe, a je babica rekla: »Sama bom doma in potrebovala bi Brigitino pomoč.« Brigita je odgovorila: »Peter bi ti rad pomagal, kaj ne, Peter?« In spet mu je potiho zašepetala: »Saj se spomniš race?«

Tako je Brigita odšla z dedkom v ribolov, Peter pa je doma pomagal babici. Po dveh dneh je bil Peter že pošteno jezen. Vse je moral postoriti, medtem ko se je Brigita zabavala. Odločil se je, da tega ne bo več prenašal, odšel je do babice in ji priznal dogodek z raco.

Babica ga je prijela za roke, ga poljubila in mu rekla: »Peter, vem kaj se je zgodilo, vse sem videla z okna. Zelo te imam rada in vem, da tega nisi storil namenoma. A vseeno nisem ničesar rekla, saj sem hotela videti, koliko časa bos dovolil Brigiti, da te ima za sužnja.«

Je tudi v tvojem življenju kaj takega, kar te ogroža?

Obstaja kaj, česar nisi priznal, kar te je zasužnjilo in zaradi česar plačuješ ceno vsak dan?
Če je temu tako, premisli. Vsekakor je bolje biti iskren kot pa suženj za celo življenje samo zaradi ene laži.

Vir: Christian Godefroy