Ples v tričetrtinskem taktu, ki nam takoj prikliče v spomin dunajske plesne dvorane ali novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, je pomemben sestavni del vsakodnevne avstrijske kulture. Prav vloga kulturnega ambasadorja v Avstriji in po svetu je dunajski valček kot glasbeno obliko in ples sedaj uvrstila na Unescov seznam avstrijske nesnovne kulturne dediščine.

Začetke valčka datiramo nekje v sredino 18. stoletja na področje današnje Avstrije, Bavarske in tromejo med Avstrijo, Nemčijo in Češko. Do oblike dunajskega valčka pa se je ta plesna oblika razvila med letoma 1750 in 1815. Sprva je valček zaradi vidnih gležnjev plesalk in dotikanja med plesalcema veljal za pohujšljiv ples, vendar je Dunajski kongres poskrbel za uradno sprejemljivost in priljubljenost te glasbene in plesne oblike.

Izvor besede valček (Walzer) najdemo v glagolu »valjati se« oziroma v nemški različici »vrteti se«. Očeta dunajskega valčka kot glasbene oblike sta Johann Strauss starejši in Josef Laner, kasneje pa so Johann Strauss mlajši, Carl Michael Ziehrer in drugi njegovo vlogo le še utrdili. Dunajski valček danes prepevajo zbori, dirigenti, glasbeniki in orkestri ga negujejo, skladatelji pa ga še danes na novo ustvarjajo.

V letošnjem letu premierna izvedba verjetno najprepoznavnejšega valčka »Na lepi modri Donavi« Johanna Straussa mlajšega praznuje 150 let. Ob tej obletnici je Orkester Johanna Straussa mlajšega s podporo več kot 20 strokovnih podpornikov zaprosil za uvrstitev dunajskega valčka kot glasbeno in plesno obliko na seznam Unescove avstrijske nesnovne kulturne dediščine. 9. novembra 2017 je bil uradno in slovesno uvrščen na ta seznam.

To pomembno priznanje valčka kot dela avstrijske kulturne identitete sovpada z začetkom dunajske plesne sezone. Tudi v tej sezoni se bodo plesni navdušenci lahko udeležili več kot 450 plesov ter več kot 2.000 ur plesnih užitkov.

Seznam plesov v plesni sezoni 2017/2018 najdete TUKAJ.

Foto: Ples rož na Dunaju © PID / Christian Fürthner