Pred dobrim letom, ob prvi objavi prenovljenega svežnja o krožnem gospodarstvu, smo le nejevoljno gledali - obljubljen je bil ambicioznejši paket, rezultat pa je bila degradacija. A direktive tačas še niso bile sprejete in ambicije so se vrnile.

Konec januarja je odbor za okolje Evropskega parlamenta (ENVI) izglasoval povišanje ciljev iz paketa. Sicer bo o tem moral glasovati še celotni parlament, a obeti so dobri, sploh ker ima tudi Evropski svet relativno ambiciozna stališča. Med sprejetimi amandmaji sta povišanje ciljev recikliranja komunalnih odpadkov (70%) in odpadne embalaže (80%), od česar mora iti vsaj 5% v pripravo za ponovno uporabo.

Za embalažo je bil dodan cilj, da do 2030 dosežemo vsaj 10% vračljive embalaže. Mogoče presenetljivo, a ločeno zbiranje organskih odpadkov še ni povsod obvezno, a je tudi to ena od stvari, kar amandmaji odpravljajo. Predlagane so tudi dodatne ekonomske spodbude za sisteme plačaj-kolikor-odvržeš in višji davki na odlaganje in sežiganje odpadkov.

Predlagana je tudi okrepitev razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR) in širitev na celotni življenski krog izdelkov. Zdaj namreč v veliki meri ne krijejo vseh stroškov ravnanja z nastalimi odpadki. Okrepitev cilja tudi na več eko-oblikovanja in vključitve izdelkov, ki trenutno niso zajeti v sistem.

Vrača tudi, na žalost neobvezujoče, cilje preprečevanja nastajanja odpadkov iz prvega paketa: polovično zmanjšanje količin zavržene hrane in 30% zmanjšanje količin morskih odpadkov. So pa poslanci pozvali komisijo, da postavi panevropski cilj preprečevanja nastajanja odpadkov, kar bi bil prvi resni korak k praktičnemu spoštovanju evropske (in Zero Waste) hierarhije ravnanja z odpadki.

Priporočila Evropske komisije za prenehanje sofinanciranja sežiga odpadkov

Komisija je med tem izdala sporočilo Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu. V njem ponovno utemelji pomen sledenja hierarhiji ravnanja z odpadki, saj ima preprečevanje največji potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, daleč pred kakršnimkoli odstranjevanjem. Zaradi tega omejuje evropsko financiranje odpadkovnih kapacitet pri dnu hierarhije, sploh v luči počasnega napredka proti zadanim ciljem paketa krožnega gospodarstva, in k istemu poziva države članice.

Priporoča, da postopno odpravijo javno pomoč za pridobivanje energije iz mešanih odpadkov in da se izogibajo ustvarjanju prevelikih kapacitet za obdelavo odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Ocenjuje, da je približno polovica sežganih mešanih oddpadkov samo posledica slabega ravnanja z odpadki, ker ukrepi višje v hierarhiji ravnanja še vedno manjkajo.

Za države članice, ki nimajo večjih kapacitet za sežiganje odpadkov (mdr. Slovenija), Komisija pravi, da "bi morale dati prednost nadaljnjemu razvoju sistemov ločenega zbiranja in infrastrukture za recikliranje v skladu z zakonodajo EU. Postopna preusmeritev odpadkov z odlaganja na odlagališčih bi morala potekati sočasno z ustvarjanjem večje zmogljivosti za recikliranje."

Za tiste, ki pa so precej odvisne od sežiga, predlaga postopno zmanjševanje kapacitet in enako preusmeritev v učinkovitejše ravnanje z odpadki. Podobne usmeritve so vidne v letošnjih poročilih o okolju, kjer za več držav ugotavljajo preveliko odvisnost od sežiga odpadkov. Sloveniji predlagajo te tri ukrepe:

• Uvedba  ekonomskih  instrumentov  za  povečanje stroškov  obdelave  ostankov  odpadkov,  npr. s povečanjem  sedanje  stopnje  dajatve  za  odlaganje odpadkov ali z uvedbo dajatve na ostanek odpadkov za druge  snovi,  nastale  v  sistemih  za  mehansko-biološko obdelavo,  ki  niso  reciklirane  (vključno  s  snovmi  za termično obdelavo).
• Izboljšanje  podatkov  o  ravnanju  z  odpadki,  tudi  o vprašanjih usklajenosti različnih virov ter velike vrzeli med količino nastalih in količino obdelanih odpadkov.
• Razširitev  in  izboljšanje  stroškovne  učinkovitosti, spremljanja in preglednosti obstoječih shem razširjene odgovornosti   proizvajalca   ter   odprava   pridobivanja nezasluženih  koristi  (primerov,  kadar  nekateri proizvajalci   neustrezno   izpolnijo   svoje   obveznosti   v okviru sheme razširjene odgovornosti proizvajalca).