Ponovno bodo zagoreli,
saj se bliža praznik dela,
za tiste ki še imajo delo,
kot tudi za tiste ki si ga le želijo,
toda žal ga ni, ga ne dobijo.
Tako preprosto zveni, pa ni.

Ni za tiste, ki so ostali na cesti,
bili delavnim navadam zvesti,
delali a plačila pa ga ni bilo,
a tisti ki so bili plačani za to,
da bi delo teklo brez skrbi,
kakor da se jih ne tiče se zdi.

Mali človek zgublja tla pod nogami.
Zgublja dostojanstvo, ponos,
Njegova prihodnost je negotova.
Čuti se ogoljufanega, prevaranega,
Vendar zre v iskre ki se dvigajo v nebo,
v mogočen veličasten plamen .

In če bo zadonela pesem v noč,
jim bo njim enakim dala moči,
vsem ki upajo v delo in ga želijo,
da se to izkoriščanje konča,
solze na očeh med kresovanjem
pa žal ne obetajo nič dobrega.
ne prazničnega, ne obeti za jutri.

jože.k