Za slabim počutjem, ki ga lahko pogosto občutimo ob krajšanju dneva, se lahko skriva več dejavnikov.

Hormonsko neravnovesje
Naše čustveno ravnovesje oz. počutje je močno odvisno od usklajenega delovanja številnih hormonov. In dva izmed njih (melatonin in serotonin) sta postavljena na preizkušnjo prav s krajšanjem dneva. 

Nekateri ob nastopu jeseni obžalujejo, da ne bo več toliko toplega sončka, gibanja v naravi … in si zato slabo počutje po nepotrebnem ustvarjajo kar sami z negativnimi mislimi, ne da bi s tem res imeli težave. Drugi pa imajo ob prehodu iz svetlih v temne mesece resnično lahko težave, ki izvirajo iz hormonskega neravnovesja. Če so težave dolgotrajne in se ponavljajo, lahko gre celo za sezonsko depresijo. Znaki te so: zaskrbljenost, nihanja v počutju, napadi panike, pomanjkanje energije, razdražljivost, upad koncentracije, motnje v spanju, upad libida itd.

Ker se težave pojavijo ob krajšanju dneva, naj bi bil eden od razlogov zanje krajša izpostavljenost telesa sončni svetlobi. Posledica je, da se pri tovrstno občutljivih ljudeh zviša raven melatonina v krvi – postane lahko višja, kot je to v mrzlih mesecih običajno pri ljudeh, ki nimajo težav. Melatonin je hormon, ki ga izloča epifiza. Z njim med drugim uravnava cirkadiani ritem spanja in budnosti. Ko je noč, je njegova raven v krvi visoka, proti jutru, ko se dani, pa je vse nižja. 

Na daljšanje noči se torej občutljivi ljudje odzovejo s porastom melatonina v krvi, kar jim lahko povzroča motnje v počutju. Ljudje smo pač različni, potrebujemo različne pogoje za optimalno počutje in funkcioniranje. Tako nekateri zlahka, brez posebne podpore in polni elana »zvozijo« skozi mrzle mesece, drugi pa potrebujejo dodatno pomoč. Med koristne pomočnike, ki pomagajo uravnovesiti raven melatonina, sodi na primer izpostavljenost svetlobi posebne svetilke, ki v kratkih mrzlih dnevih pomaga nadomestiti primanjkljaj sončne svetlobe. 

Melatonin pa ni edini razlog za nastanek težav s počutjem. Pri ljudeh z depresijo v času mrzlih mesecev v krvi pogosto namerijo tudi nizke vrednosti »hormona sreče« – serotonina. Ta hormon naj bi prav tako igral veliko vlogo v našem počutju, saj kot pomemben živčni prenašalec vpliva na številne psihične in telesne funkcije (počutje, apetit, spanje, seksualno aktivnost, spomin, krvožilni sistem itd.). Na kakšen način natanko motnje v delovanju serotonina povzročajo psihične težave, pa še ni jasno. Telo serotonin proizvaja iz esencialne aminokisline triptofan. Eden od načinov, kako si lahko pomagamo do boljšega počutja, zato utegne biti podpora telesu pri preskrbi s triptofanom (zelena solata, piščanec, oreščki …) in spodbuda k izgradnji serotonina denimo z uživanjem vitamina B6. Ta namreč prispeva k hitrejši pretvorbi triptofana v serotonin. Med pripravke, ki utegnejo pomagati, pa sodi tudi Regulatpro Bio. Raziskave so pokazale, da povečuje razpoložljivost triptofana, kar med drugim pozitivno vpliva na serotonin v telesu. 

Motnje v prebavi
Čeprav serotonin proizvajajo možgani, kjer ta hormon opravlja pomembne funkcije, pa naj bi pomembno vlogo pri oskrbi s serotoninom igrala tudi naša prebavila. Na raven hormona sreče v telesu lahko namreč pomembno vplivajo prav koristne črevesne bakterije, če je seveda črevesna flora v ravnovesju. 

Koristni mikrobi v črevesju pa za naše počutje ne skrbijo le z vplivom na raven serotonina. So tudi pogoj za zdravje in optimalno delovanje prebavil, brez česar ni dobrega počutja. Znano je, da imajo ljudje z motnjami v počutju pogosto tudi motnje v delovanju prebavil (porušeno črevesno floro, vnetje sluznice in puščajoče črevo) in obratno. Ko se črevesna flora močno poruši, lahko to vodi v vnetje sluznice in njeno prepustnost ter posledični nastanek številnih fizičnih in psihičnih težav (od vnetij, alergij in avtoimunskih obolenj do motenj počutja).

Zato pri obvladovanju težav s počutjem ne sme manjkati tudi redna skrb za ravnovesje črevesne flore. To med drugim krepijo mlečnokislinsko fermentirane jedi in pripravki, kot so sirotka, kislo zelje, repa, jogurt, kefir, zgoraj omenjeni kaskadno fermentirani koncentrati, pripravki s probiotičnimi mikrobi itd. 

Motnje v delovanju mitohondrijev – celičnih elektrarn
Tudi težave v metabolizmu možganskih celic, denimo zaradi slabega delovanja mitohondrijev, uvrščajo med razloge za razvoj motenj v počutju, kot je npr. depresija (Mitochondria and mood: Mitochondrial dysfunction as a key player in the manifestation of depression. Josh Allen et al.).

Znano je, da imajo možganske celice, verjetno zaradi številnih nalog, ki jih neprestano opravljajo, izredno veliko število mitohondrijev – celičnih elektrarn. Zato je nekako logično, da lahko slabo delovanje mitohondrijev zmanjša raven potrebne energije za delovanje možganskih celic in prej ali slej pripelje do motenj počutja.

Tudi na tem področju nam lahko pomagajo kaskadno fermentirani koncentrati Dr. Niedermaier iz ekološkega sadja, zelenjave, oreškov in začimb. Po podatkih Waltraud Lessing, dr. med, zbranih v knjigi Regulat – more energy for cells, ti pripravki lahko pri depresivnem počutju pomagajo na več načinov. Eden od njih je npr., da dvigujejo proizvodnjo energije v celici, saj povečujejo raven molekul ATP v njej.

Adriana Dolinar

Vir: zazdravje.net