Avtorica članka z naslovom »Da bi v postopkih slišali tudi otroke«, objavljenega v Dolenjskem listu 12.8.2010 je zapisala, da je aktivistka gibanja Iz-hod med drugim omenila, da bi zagovornike potrebovali tudi otroci, ki se zdravijo na pedopsihiatričnih oddelkih, saj nimajo nikakršne zaščite.

Aktivistka naj bi po pisanju novinarke dejala: »Ker tam ni nobenega nadzora, mladostnike kaznujejo tako, da jim prepovejo obiske ali pa sodelovanje v bolnišnični šoli. Velikokrat gre to tako, da na primer bolnikom z anoreksijo rečejo, da bodo imeli obiske takrat, ko se bodo zredili."

Ker ob takšni navedbi obstaja sum, da gre za kršitev pravic otrok, kot jim jih zagotavljata Konvencija o otrokovih pravicah in slovenska zakonodaja, smo z omenjenimi navedbami v članku seznanili Pediatrično kliniko v Ljubljani. Predlagali smo, da jih preučijo, se do njih opredelijo in po potrebi ukrepajo.

Pediatrična klinika je  takoj po prejemu našega dopisa imenovala komisijo za izredni interni strokovni nadzor.

Iz poročila komisije izhaja, da je anoreksija nervoza ena najtežjih in življenje ogrožujočih bolezni v obdobju otroka in mladostništva. Obravnava te motnje poteka v skladu z uveljavljeno doktrino. Pri zdravljenju te bolezni je potrebno upoštevati, da je hrana zdravilo, in da bolniki v razviti fazi bolezni nimajo uvida v resnost svojega stanja.

Zato velja, da mora terapevt odločati resno in odgovorno v skladu vedenjsko kognitivno terapijo (katere pomembni del je pogojevanje) in v sodelovanju z otrokom oziroma mladostnikom in starši. Cilji in dogovori o načinih zdravljenja so plod sodelovanja otroka oziroma mladostnika in njegove družine ter članov terapevtskega tima. Medsebojni dogovor, ki vključuje cilje in postopke za njihovo doseganje je bil doslej lahko pisen, ni pa bilo nujno.

Komisija je predlagala, da se preuči možnost uvedbe pisnega dogovora, ki bo vključeval informacije o ciljih in načinih zdravljenja. Glede na izrazito zahtevnost obravnave in visoko smrtnost bolnikov s to boleznijo, se za izvajalce terapije organizira zunanjo supervizijo vsaj enkrat mesečno.

Ravnanje Pediatrične klinike Varuh ocenjuje kot primer dobre prakse, saj je bil odziv na Varuhovo opozorilo hiter, nemudoma pa so bili sprejeti tudi primerni ukrepi v izogib kršitvam.