Piše: Sanja Lončar v Auri

Vsak dan poslušamo o novih znanstvenih raziskavah, ki dokazujejo koristnost ali škodljivost določenih živil. Redko pomislimo, da so rezultati mnogih raziskav pravzaprav nastali na osnovi naročilnice proizvajalcev "najdite mi nekaj dobrega o mojem izdelku" ali "najdite kaj slabega v izdelku mojega konkurenta".

Na področju prehrane industrija danes financira skoraj 9 od 10 znanstvenih raziskav. Zato "preudarni" znanstveniki vedo, da brez zadovoljnih naročnikov, ne bo kruha za znanost. In tako se igra lahko začne. V angleščini obstaja izraz za obračanje cifer dokler ne dobiš želenega rezultata. Temu rečejo "massaging the figures". (masiranje številk). Še boljši je angleški pregovor, ki pravi da obstajajo tri stopnje laži. 1) LAŽ, 2) VELIKA LAŽ in 3) STATISTIKA.

Vse se da dokazati, če veš kako zastaviti raziskavo, kaj gledati in kaj spregledati.
Včasih pa omenjena igra presega eno raziskavo po naročilu. Tako nastanejo cele dogme po naročilu.
Ena med njimi je zgodba o koristnosti nenasičenih maščob in škodljivosti nasičenih maščob.

Poglejmo kako se je začelo.
V Ameriki je bila nekoč široko razširjena uporaba kokosovega olja v pripravi hrane. Uporabljali so ga za praženje, peko, cvrtje… Te surovine so prihajale iz manj razvitih dežel in so bile cenovno zelo ugodne za industrijo. To ni bilo v interesu agrarnega lobija, ki je imel precejšnje presežke koruze, soje, sončnic in oljne repice.
Tako so v začetku 80-ti let začeli veliko kampanjo, ki je promovirala polinenasičena olja. Američane so uspeli prepričati, da so vse nasičene maščobe nezdrave, čeprav to ne drži. Večina nasičenih maščob res sodi med problematične, kokosove nasičene maščobe pa vsebujejo srednje dolgo verigo maščobnih kislin t.im. lavrinsko kislino, za katero je dokazano, da deluje antivirusno, antibakterijsko in antiparazitsko. Srednje verižne molekule maščobnih kislin v kokosovem olju so podobne maščobam v materinem mleku in imajo tudi podobne funkcije. Lavrinska kislina se v človeškem organizmu spremeni v monolavrin, ki ga telo uporabi za uničenje posebnih virusov z lipidno ovojnico kot so virus herpesa, HIV-a, virus prehlada in nekatere patogene bakterije.
Vse to je bilo znano tudi pred splošnim napadom na nasičene maščobe, vendar je bil denar, ki so ga imeli na voljo proizvajalci soje, koruze in sončnic neprimerno močnejši, zato se je njihovo zgodba uveljavila kot vsesplošna resnica, ki je "zdržala" skoraj četrt stoletja. Tako že desetletja kupujemo margarine "ki so brez holesterola" in s tem upamo, da smo naredili zdravo izbiro. Novejše raziskave kažejo, da temu ni tako. Res so nenasičena olja dobra za našo prebavo, vendar so zaradi te svoje lastnosti v tekoči obliki. Ko proizvajalci želijo iz tekočega sončničnega olja narediti margarino morajo poseči v naravno strukturo in nekako "strditi" maščobe, ki so v naravi tekoče. To dosežejo s procesom hidrogenizacije. Tu se pa zgodba o zdravih maščobah konča. Danes je že na velikem številu testov potrjeno, da margarine in druge hidrogenizirane rastlinske maščobe vsebujejo transmaščobne kisline, za katere je dokazano, da povečujejo količino slabega holesterola (LDL) in znižujejo količino dobrega holesterola (HDL). Hidrogenizirane rastlinske maščobe danes najdemo na vsakem koraku, v namazih, paštetah, pecivih… in še sanja se nam ne, koliko transmaščobnih kislin vsebujejo.

Z januarjem 2006 naj bi v ZDA in Kanadi stopila v veljavo zahteva po deklariranju trans maščobnih kislin v hrani. Ta podatek pa grozi, da zruši prevlado "zdravih" rastlinskih olj in nas vrne k uporabi maščob, ki jim je narava že podarila strukturo, ki omogoča, da ostanejo trde tudi na sobni temperaturi.
Ob tem je na voljo veliko dokazov, da je tudi presnova kokosovih maščob drugačna kot pri drugih nasičenih maščobah. Kokosove maščobe ne krožijo po krvi in se ne skladiščijo kot telesne maščobe. Dejansko pospešujejo presnovo in tako podpirajo izgubo teže.

Po četrt stoletja, se končno proizvajalcem kokosa v deželah tretjega sveta obetajo boljši dnevi.

Pred kratkim je kokos prišel v ospredje zanimanja svetovne javnosti zaradi še ene možnosti uporabe, ki je bila do zdaj proizvajalcem nedostopna. Če ste bili kdaj v tropskih deželah, veste, kakšnega okusa je kokosova voda. Ta blagodejni napitek je naravna izotonična pijača, ki ima enako elektrolitsko ravnovesje, kot naša kri.
Svežih kokosovih plodov imajo v tropskih deželah v izobilju, vendar tega, kar je v kokosu najboljše, ni bilo možno spraviti v obliko izdelka, ki ga je možno transportirati in prodajati po svetu. Težava je v tem, da sveži kokos, ko je enkrat odprt, hitro oksidira, zgubi svojo hranilnost in začne fermentirati. Če ga termično obdelamo, pa se okus in večina hranilnih snovi za vedno izgubi. Zato so dežele, ki imajo veliko kokosa, lahko izvažale le zrele kokosove plodove, zgoščeno in oslajeno kokosovo mleko ali kokosovo moko.

Pred letom dni pa se je zgodilo nekaj revolucionarnega, kar lahko spremeni ekonomijo v deželah, v katerih raste kokos. Pri agenciji združenih narodov FAO je registrirana nova tehnologija, ki omogoča hladno sterilizacijo napitkov.
Prevedeno za laike, to pomeni, da lahko iz živila umaknemo (filtriramo) bakterije in vse kar utegne biti zdravju nevarno, ne uničimo pa izvirnega okusa, mineralov, vitaminov in encimov, ki ponavadi prvi "zgubijo bitko" v procesih pasterizacije, sterilizacije, homogenizacije, s katerimi se zdaj deluje prehrambna industrija. Patent sloni na novi vrsti filtriranja skozi posebne medije, ki nase potegnejo mikroorganizme, morebitne bakterije in druge nezaželene snovi, ne vplivajo pa na encime, minerale in vitamine v soku.

Patent odpira neslutene možnosti na različnih področjih. Posebej pa je pomemben pri predelavi živil, ki jih z dosedanjo tehnologijo enostavno ni bilo možno uspešno predelati. In prav sveži kokos je "idealni kandidat" za novo tehnologijo.
Sveži mladi kokos vsebuje okrog tri četrt litra tekočine, ki je zaradi njenih lastnosti imenujejo tudi "Tekočina življenja". Z novo tehnologijo, bo kokosovo vodo možno pridelovati in izvažati povsod.
Vodilni tehnologi so že sprejeli novi izziv.
Dunajski pediater in športni zdravnik dr. Martins proučuje zelene kokosove plodove že več kot pet let. Zaradi pozitivnih lastnosti jih priporoča kot pijačo, ki krepi notranje ravnovesje.
S svojo uravnoteženo koncentracijo kalija, kalcija, magnezija in natrija pospešuje kokosova voda regeneracijo in rehidracijo po športnih dejavnostih. V primerjavi s športnimi napitki vsebuje več kalija in magnezija in izključno naravni sadni sladkor.

Kokosov napitek Dr. Martins ugodno vpliva tudi na miselne dejavnosti: povečuje koncentracijo, saj oskrbuje telo s pomembnimi minerali in uravnava naše elektrolitno - hidratno ravnovesje.

Če primerjamo z obstoječimi izotoničnimi pijačami, ki dejansko vsebujejo vodo, barvila, umetne arome, nekaj soli in sladila, imamo zdaj izdelek, ki ga je mati narava popolnega že naredila in vsa modrost ljudi je bila v tem, kako naj čim manj "pokvarijo" naravno stvaritev.

Kaže, da se za kokos obetajo boljši časi. Vendar, tudi tisti, ki bodo zaradi teh novic ostali brez prodaje do zdaj uporabljanih izdelkov, ne bodo sedeli križem rok.
Če bo vse to pripeljalo do izboljšane kakovosti njihovih izdelkov prav. Če bo denar znova vložen le v prepričevanje množic, pa bodite pozorni.

10 razlogov zakaj bi uživali kokosovo maslo:

1. Kokosovo maslo oz. olje je edina maščoba, ki pomaga pri diabetesu. Pomaga uravnavati sladkor ter zmanjšuje sekundarne posledice bolezni. Kokosova maščoba za svojo prebavo potrebuje manj enzimov in zato ne obremenjuje pankreas. Istočasno kokosova maščoba dobavlja energijo v celice direktno in pri tem ne potrebuje inzulina. Dokazano izboljšuje izločanje inzulina in resorbcijo glukoze. Journal of Indian Medical Association poroča, da se je število obolelih za diabetisom močno zvišalo s opuščanjem kokosovih maščob in uvajanjem nenasičenih rastliskih olj, ki se promoviraju kot "zdrave za srce in ožilje".

2. Kokosovo maslo nasprotno prepričanju, pospešuje metabolizem in izgorevanje maščob v celicah, ter pomaga zniževati holesterol.

3. Kokosovo maslo odlično celi rane in brazgotine.

4. Kokosove maščobe pomagajo premagovati utrujenost. Če celice zaradi presežka rastlinskih nenasičenih olj ne morejo sprejeti dovolj glukoze, to čutimo kot kronično utrujenost.

5. Kokosove maščobe ne redijo. Nasprotno, raziskave kažejo, da se maščobne kisline direktno pošiljajo v jetra, kjer se pretvarjajo v energijo in se ne nalagajo kot maščoba v tkivih. To je ena med redkimi maščobami, ki spodbuja pospešeno izgoravanje maščob in tako pripomore k hujšanju.

6. Kako močno je antivirusno delovanje kokosovih maščob potrjujejo tudi raziskave Dr. Conrato S. Dayrit Emertius, profesorja farmakologije z univerze na Filipinih. S pomočju kokosovih maščob mu je uspelo znižati obremenjenost z virusi pri pacientih obolelih za AIDS-om.
7. Dr. Mary Enig, znana biokemičarka in nutricionistka poroča o primerih ko je pri otrocih, ki so bili ugotovljeno HIV pozitivni prišlo do tega, da so po določenem času bili spet HIV negativni. Pri prehrani so uporabljali visok odstotek kokosovih maščob, ki so po mnenju znanstvenice pomagale da se je telesu generiralo dovolj antivirusnega monolavrina.
8. Izjemni rezultati so se pokazali tudi pri herpesu, luskavicah in zdravljenju kandide.
9. Ali ste prepričani da v svojem telesu ne gostite zajedalcev? Protozoe, gliste in druge neželjeni organizme "gosti" 20-30% oseb. Če imate kužka li drugo domačo žival, če imate dojenčka, ki še vedno ima pleničke ste v visoko riskantni skupini, da se kakšen zajedalec naseli tudi v vašem telesu. V Indiji uporabljajo terapijo z suhim kokosom in magnezijevim sulfatom (kot laksativom), ki v 12 urah spravi iz telesa 90% parazitov. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi pri odpravljanju zajedalcev pri hišnih ljubljenčkih. Redno uživanje kokosovih maščob bogatih s srednje dolgimi verigami maščobnih kislina pa zelo uspešno "pospravlja" zajedalce ali vsaj uspešno omejuje njihovo rast.
10. Kokosovo maslo je odlična krema za obraz, za nego stopal (posebej e imate težave z gljivicami). Uporabljajo ga tudi kot regenerativno masko za lase. Lase namažete, pustite delovati nekaj ur in potem sperete z blagim naravnim šamponom.

Sanja Lončar