Dele trupel pujsov najdemo v sadnem soku, pivu, zobni pasti, milu, kremah za obraz in kruhu. Za kaj vse se uporablja ena sama žival, je v svoji nagrajeni knjigi Pujs 05049 ugotavljala nizozemska oblikovalka Christien Meindertsma.

Klobasa, slanina in šunka ležijo v embalaži z okusnimi slikami v hladilniku v supermarketu. Tako kupec pozabi na to, da gre za meso živali, ki je bila nekoč živa. Toda meso je vsaj prepoznavno. Kaj vse industrija še proizvede iz mrtvih pujsov, je presenetljivo in šokantno. Potem ko z živali odrežejo vse meso, vseh ostankov ne zavržejo ali predelajo v hrano za domače živali. Kožo, dlake, drobovino, kosti – vse to predelajo.

29-letna nizozemska oblikovalka Christien Meindertsma je tri leta raziskovala, kje vse je moč najti dele pujsov. Izhodišče je bil pujs kmeta, ki ga je poznala. Pri raziskavi je naletela na tovarno, ki dele pujsov predeluje v surovine in je bila pripravljena razkriti podatke. Rezultat njenega raziskovalnega dela je podroben katalog izdelkov, ki obsega 416 strani in ima naslov Pujs 05049. Na platnici knjige v barvi mesa je okrogel kos rumene plastike z napisom „pujs 05049“: ušesna oznaka, kot jo je nosil pujs, katerega poti je Christien Meindertsma sledila.

Pujs 05049 je razdeljena v poglavja: Koža, Kosti, Meso, Drobovje, Kri, Mast in Ostalo. Avtorica dokumentira, kaj je nastalo iz 103,7 kg težkega pujsa številka 05049: skupaj 185 izdelkov, med njimi kruh, pecivo, tiramisu, jogurt, sadni sok, pivo, vino, žvečilni gumi, sladkarije, milo, zobna pasta, krema proti gubam, balsam za lase, cigarete, voščenke, čopiči, avtomobilski lak, fotopapir, naboji, porcelan, vžigalice, zavore, inzulin, srčne zaklopke in celo biodizel.

Pivo, sadne sokove in rdeče vino bistrijo z ostanki pujsov: s pomočjo želatine se iz tekočine izločijo lebdeči delci. Beljakovine iz dlak pujsov se uporablja za rahljanje testa za kruh. Vsak kruh jih ne vsebuje, toda porabnik ne more vedeti kateri: sestavine so sicer navedene, ne pa, iz česa so proizvedene – ne glede na to, da bi te informacije bile koristne za vegetarijance, muslimane in alergike. V pecivu je želatina. V jogurt se dodaja kalcij iz kosti. Svinjsko mast najdemo v avtomobilskem laku. Hemoglobin iz krvi pujsov se uporablja za cigaretne filtre. Iz ščetin se izdeluje čopiče. Celo knjiga Pujs 05049 vsebuje dele pujsov – lepilo je izdelano iz kosti pujsov.

Ugotovitev, kaj vse nam živilska industrija servira, ne da bi to vedeli in hoteli, je šokantna. Toda ta ugotovitev od nas porabnikov terja, da še bolj natančno preverjamo in še pogosteje zahtevamo informacije – da bi se potem lahko zavestno odločili, kaj kupiti in kaj ne.

Pujs številka 05049 je bil predelan v 185 izdelkov: kruh, pecivo, jogurt, sadni sok, pivo, vino, milo, zobno pasto, voščenke, čopiče, avtomobilski lak, porcelan, vžigalice, zavore, inzulin, srčne zaklopke, kreme proti gubam ...  Christien Meindertsma je svojo raziskavo leta 2008 dokumentirala v umetnostni galeriji v Rotterdamu (glej sliko spodaj) in v svoji knjigi Pujs 05049.

Vir: Freiheit für Tiere, 2/2011, prevod: mag. Martin Vrečko

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, oktober 2011