RAZDELITEV JAVNOSTI
V javnosti prevladujete predvsem dva pogleda na kloniranje človeka. Prvi pogled je liberalni in drugi strogo konzervativni. Liberalni pogled za kloniranje človeka predstavlja tista kritična javnost, ki o tej tematiki debatira in išče pozitivne in negativne strani za družbo. V smislu post-moderne družbe je to tista javnost, ki novim znanostim slepo ne zaupa in je do novih odkritij previdna.

Tu je potrebno poudariti, da so za tiste, ki imajo liberalni pogled na omenjeno tematiko pomembni argumenti s strani strokovne javnosti in etike. To niso ljudje, ki bi bili popolnoma za ali popolnoma proti, to so ljudje, ki so previdni in se v veliki meri poskušajo sami opredeliti na podlagi dejstev. Glavno stališče Liberalne stranke v Združenih Državah Ameriki naprimer je, da je kloniranje eno od najbolj pomembnih in zanimivih odkritij v 20. stoletju in, da ga zato nikakor ne smemo prepovedati.

Bivši predsednik stranke Steve Dasbach je izjavil, da politiki nikakor nebi smeli imeti moči nad odločanjem o stvaritvi življenja, še posebej ne človeškega življenja in, da bi to mogla biti odločitev vsakega posameznika. Najpomembneje pri liberalnem pogledu na kloniranje je to, da to niso ljudje, ki bi bili kategorično proti kloniranju samo zato ker je to kloniranje in jih argumenti o morebitnih dobrih aplikacijah za človeštvo sploh ne zanimajo, kot so to konzervativci.

Konzervativci predstavljajo tisti del javnosti, ki je proti kloniranju samo po sebi, ne priznavajo nobenih argumentov, pa četudi bi bili ti dobro podrti iz strokovne javnosti. Konzervativci imajo svojo jasen pogled glede kloniranja že ustvarjen v svoji etični bazi, ki so jo iz ozadja jasno izoblikovale v večini primerov Krščanske verske skupnosti in z njimi povezane organizacije. Ponavadi  predstavniki konzervativcev v javnih debatah nastopajo precej agresivno, do ostalo mislečih saj so izredno občutljivi na vsak poskus spodkopavanja njihovih temeljev in nasprotna mnenja večinoma vrednotijo kot napad na njih same. Glavni argumenti konzervativcev so, da človeški klon ni pravi človek, da se z kloniranjem igramo boga in tako to ni naravno ter, da kloniranje ne spoštuje svetosti človeškega življenja. Kloniranje bi se po njihovem mnenju lahko uporabljalo za vrsto dejavnosti, ki bi zelo negativno vplivale na družbo in njene vrednote.

Papež Janez Pavel II, ki je bil vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve od leta 1978 do 2005 je bil goreč nasprotnik kloniranja. Papež je v svoji 26 letih večkrat javno kritiziral kloniranje in vse raziskave povezane s tem.  Leta 2000 je naslovil mednarodni kongres za transplantacijo z besedami » Potrebno je prepovedati metode, ki ne spoštujejo človeškega dostojanstva in vrednot. S tem mislim na vse poskuse kloniranja človeka z namenom pridobitve organov za presaditev. Vse tehnike, ki vključujejo manipulacijo človeškega zarodka niso moralno sprejemljive, pa čeprav je namen le tega splošno dober«.

Zelo zanimivo je to, da pri ostalih večjih verskih skupinah najdemo stališča, ki poleg negativnih v nekaterih primerih poudarjajo tudi določene pozitivne posledice, ki bi jih imelo kloniranje človeka na družbo. Seveda imajo v veliki meri pomisleke in imajo tudi precej argumentov proti kloniranju a vendar niso tako zelo slepo proti kloniranju, kot je to opazno pri Krščanskih verskih skupnostih.

V Židovski verski skupnosti velja stališče, da bi bilo kloniranje človeka morda opravičeno v določenih redkih okoliščinah. To stališče se oklepa zgodovine, tradicije in židovskih svetih knjig, ki so močno osredotočene na človeško usodo. Rabin Elliot Dorff  povzame židovski pogled z izjavo, da bi bilo potrebo narediti vse kar je v naši moči v raziskavah novih učinkovitih zdravil ter premagovanju neplodnosti. V ta namen, bi po njegovem mnenju morali izkoristiti prednosti, ki nam jih ponuja kloniranje. Seveda pri tem poudarja, da je potreben oster nadzor in določene omejitve. Veliko predstavnikov židovske vere ima seveda tudi negativno mnenje o kloniranju, predvsem jih skrbi, da bi kloniranje človeka škodovalo razmerjem v družini saj bi lahko prišlo do zamenjav v vlogah, razmerjih in obveznostih med člani družine. Moški in ženska imata v židovski skupnosti precej natančno definirano vlogo, ki bi z rojstvom kloniranega otroka lahko zbledela in povzročila določene negativne posledice v družini in širši židovski družbi. Klub temu pa opazimo, da Židovska vira ne zanika kategorično morebitnih pozitivnih aplikacij, ki jih ponuja kloniranje.

Pogled Islamske verske skupnosti na kloniranje človeka se močno oklepa verovanj in interpretacij Korana. Muslimanska sveta knjiga narekuje celotni koncept življenja muslimanov saj verjamejo, da so v njej besede Alaha. Tudi v Islamski verski skupnosti naletimo na ločena mnenja glede kloniranja saj različni misleci pridejo navzkriž z razlago Korana. Nekateri  muslimani kot je naprimer Dr. Maher Hathout  iz Islamskega centra v južni Kaliforniji trdi, da nebi smelo biti ovir pri raziskovanju saj nam je to znanost podaril sam Bog. Drugi misleci poudarjajo, da bo kloniranje človeka imelo škodljive posledice pri pogledu na sorodstvo, ki je eden od ključnih konceptov Islamskih zakonov. Nastale naj bi velike težave pri dedovanju in porokah saj temeljijo na tem, da ima otrok dva starša in čisto linijo genetskega dedovanja. Tako tudi v muslimanski skupnosti, kot eni večjih svetovnih religij opazimo določene pozitivne poglede na kloniranje.

Tudi v Budistični religiji so zavzeli zelo nevtralno stališče glede kloniranja človeka. Sam proces kloniranja ne prizadene nobenih vrednot budističnega verovanja.

Omenimo lahko le, da je eden najbolj kontroverznih in znanih znanstvenikov na področju kloniranja prav budist, to je Korejec Dr. Woo Suk Hwang , ki je objavil članek glede kloniranja v prestižni revije Science in je med drugim napisal tudi »Jaz sem budist in nimam nikakršnih filozofskih problemov glede kloniranja človeka, kot veste je osnova Budizma, da življenje kroži preko reinkarnacije. Nekako mislim, da terapevtsko kloniranje ponovno začenja krog življenja«. Kljub temu, da je bil Hwang leta 2006 odpuščen iz mesta profesorja na Seulski Nacionalni Univerzi zaradi poneverb objavljenih rezultatov, ostaja pogled na kloniranje, ki ga je predstavil kot budist nespremenjeno.

Tudi med Budisti seveda najdemo predstavnike, ki imajo določene pomisleke, kar je pravzaprav logično saj se obnašajo kot prava kritična javnost in o tej novi znanosti ter njenih posledicah na družbo debatirajo. Vseeno pa lahko pri Budistih kot ateistični religiji vidimo velik premik iz konzervativnega mišljenja v neko nevtralno bolj liberalno, kar bi bila lahko posledica, da nimajo nekega nadnaravnega boga, ki bi imel popolno domeno nad ustvarjanjem življenja, kot je to pri ostalih omenjenih monoteističnih religijah.

Poleg omenjenih tradicionalnih verskih skupnostih lahko izpostavimo tudi Raeljansko ateistično versko skupnost, ki je novejša in ima do novih znanosti in tehnologij precej napreden, liberalen in  pozitiven pogled. Raeljani so bili močno medijsko prisotni v obdobju objave novice o prvem kloniranem človeku leta 2002. Bili so eni redkih, ki so v celoti podprli raziskave na področju genetske tehnologije in projekt kloniranja človeka. Zanimivo je tudi to, da je dr. Brigitte Boiselier prav zaradi filozofskega prepričanja, ki ga ima kot članica Raeljanske religije ustanovila družbo Clonaid  z namenom raziskav na področju genetike kateri glavni cilj je bil kloniranje človeka.

Ob dogodkih, ki so se zvrstili v tistem času se je tako pogosto v medijih ob dr. Brigitte Boiselier pojavljal tudi Claude Vorilhon - Rael, ki je vodja raeljanskega religije, oziroma raeljanskega gibanja. Da bi razumeli raeljanski pogled na genetiko in znanost se je potrebno poglobiti v nastanek in filozofijo raeljanske religije.

Raeljani verjamejo, da celotno življenje na Zemlji ni rezultat naključne evolucije ali stvaritve nadnaravnega boga, temveč je bilo načrtovano in ustvarjeno z strani visoko razvite civilizacije iz drugega planeta. S pomočjo popolnega obvladovanja genetskega inženiringa in sinteze DNK, so njihovi znanstveniki kot vrhunec svoje stvaritve, dobesedno ustvarili ljudi »po svoji lastni podobi«.

Sledove te epske stvaritve lahko najdemo v starodavnih zapisih mnogih kultur, vključujoč Biblijo, ki je najstarejši ateistični zapis na svetu. Beseda »Elohim«, ki jo najdemo v izvorni hebrejski Bibliji, je bila napačno prevedena z besedo »Bog« to je množinska oblika samostalnika, katerega pravi pomen je »tisti, ki so prišli z neba«. Ti ljudje, naši stvarniki, so v očeh primitivnih Zemljanov ostali skozi tisočletja nekaj nenavadnega - božanstvenega. Zaradi pomanjkanja znanja, naši predniki niso bili sposobni razumeti teh ljudi in njihove visoko napredne tehnologije, zaradi česar so vse pripisovali nadnaravnemu ter božanstvenemu. Potem, ko so nas prepustili lastnemu razvoju, so Elohim vzdrževali stike s pomočjo prerokov kot so bili; Mojzes, Buda, Mohamed, itd. Te so načrtno izbrali in vzgojili tako, da so lahko širili sporočilo, ustrezno času v katerem so živeli. Naloga Jezusa, njegov oče je prihajal iz vrst Elohim je bila, da sporočilo razširi po celem svetu in ljudi pripravi na čas razodetja. To obdobje, čas razodetja, v katerem imamo čast živeti je napočil sedaj, tako kot je bilo prerokovano in opisano v vseh svetih knjigah. Na primer Krščanska religija opisuje to obdobje z besedo apokalipsa. Beseda izvira iz stare grščine in ne pomeni konec sveta, temveč pomeni »Razodetje«. To je čas, ko lahko s pomočjo naših znanstvenih spoznanj končno razumemo, kje so naše korenine in kaj je prava resnica o naših »bogovih«, ki so nas ustvarili in nas imajo radi kot svoje lastne otroke.

Leta 1973 so se Elohim sestali z mladim francoskim novinarjem RAEL-om, ki so mu skozi šest zaporednih srečanj podali izjemno sporočilo o našem izvoru ter nastanku človeštva. Rael je takrat ustanovil Raeljansko gibanje, katero deluje po svetu z namenom širiti sporočila, odpreti zavest pri ljudeh ter zgraditi predstavništvo, v katerem se nam bodo Elohim uradno predstavili in s seboj pripeljali vse preroke iz preteklosti, tako kot je to napovedano v vseh svetovnih verstvih. Le-ti danes s pomočjo kloniranja, ki je skrivnost večnega življenja, živijo na njihovem planetu.

Rael je leta 2001 napisal knjigo »Yes to Human Cloning«, v kateri je poudaril pozitivna dejstva, ki nam jih prinaša kloniranje danes in v prihodnosti. Med drugim je napisal tudi, da so se vsem revolucionarnim tehnologijam, ki jih uporabljamo danes in se nam zdijo samoumevne nekoč v preteklosti smejali. Geniji, ki so prinesli ta čudovita odkritja človeštvu so bili vedno na robu družbe in zasmehovani. To velja za tako vsakdanje stvari kot so avto, žarnica, računalnik in telefon. Rael poudarja, da se je potrebno upreti današnjim Jodo-kristjanskim paradigmam, ki nam narekujejo zaostal pogled na znanost. Po njegovem je prav znanost edina prava religija, ki nam  bo pomagala izboljšat ta svet .

Rael je marca 2001 naslovil ameriški kongres s pismom v katerem je napisal argumente zakaj javno podpira kloniranje človeka, prizadevanja dr. Brigitte Boiselier v znanosti in ostale napredke v genetski tehnologiji. Pismo je podpisalo 31 svetovno priznanih znanstvenikov, med drugim tudi Francis Crick, ki je sodeloval pri odkritju DNK ter nekaj Nobelovih nagrajencev, ki podpirajo  kloniranje človeka kot svobodno znanost. Med drugim je napisal tudi, da če bi pred 100 leti svetovne religije prepovedale svobodo v znanosti potem dandanes še vedno nebi imeli stvari kot so antibiotiki, cepiva, avtomobili, elektrika, letala, presaditve organov in kup drugih vsakodnevnih stvari, ki nam močno olajšajo življenje. Velika večina od nas je vsaj enkrat v življenju posegla po čem, kar nam je rešilo življenje in bi bilo lahko  usodno, če bi živel pred 100 leti.

Tine Oblak

Se nadaljuje