Verjetno je, da bodo skupni stroški posledic krize po potresu precej višji kot je bilo pričakovano. Neposredne posledice potresa so v grobem ocenjene na okoli 5 milijard dolarjev, medtem ko bodo posredne posledice na gospodarstvo verjetno še veliko hujše in bi lahko dosegle skoraj 20% BDP Nepala.

Država je tako rekoč pahnjena v srednji vek. Mreža infrastrukturnih sistemov, ki je ključnega pomena za gospodarsko blaginjo, je popolnoma uničena in skoraj nobenega dvoma ni, da bo Nepal letos zapadel v recesijo. Po potresu je namreč gospodarstvo Nepala skoraj na tako nizki ravni kot v Zimbabveju.

Glavna prednostna naloga gospodarstva je ohraniti dostop države do tujih valut. Turizem v Nepalu, v nasprotju z razširjenim prepričanjem, v BDP prispeva le majhen delež (okoli 8,2% v letu 2013), vendar je obenem drugi največji vir tujih valut, takoj za nakazili delavcev iz tujine. V prihodnjih mesecih bo tako mednarodna finančna pomoč ključnega pomena, saj bo omogočila tako vladi kot zasebnemu sektorju poplačilo tujih upnikov in stabilizacijo plačilne bilance.

Največji izziv za Nepal ne bo zbiranje finančne pomoči, ampak njena smotrna uporaba. Kot v veliko nerazvitih državah je korupcija široko razširjena na vseh ravneh družbe. Kljub mehanizmom nadzora, ki jih izvaja mednarodna skupnost, je verjetno, da se bo vsaj 10% do 20% celotnega zneska finančne pomoči izgubilo skozi prevare in poneverbe. To je skoraj neizogibno.

Obnova gospodarstva po takšnem tragičnem dogodku vsekakor ni lahka naloga. Vendar lahko naslednja priporočila, ki so se pokazala za uspešna v drugih državah, prinesejo dobre rezultate tudi v Nepalu:

- Premislek o monetarni politiki, z namenom upoštevanja vse večjih ekonomskih odnosov s Kitajsko. Nepalska rupija je vezana na indijsko rupijo, kar je v zadnjih mesecih, pri odpravljanju posledic devalvacije indijske valute, močno poškodovalo nepalsko gospodarstvo. Primerneje bi bilo vezati nepalsko rupijo na košarico valut, ki bi vključevala kitajski juan;

- Zavzemanje za Rooseveltov infrastrukturni načrt, ki bi ga financirala in nadzorovala mednarodna skupnost;

- Razvoj hidroenergetskega sektorja, kjer Kitajska že igra ključno vlogo, kar pomeni vlaganje v izobraževanje za izgradnjo lokalnega strokovnega znanja in izboljšanje poslovnega okolja.

Trajalo bo vsaj desetletje, da si država opomore od krize in verjetno še več časa, da se bo pojavil dobro izobražen srednji razred, a prihodnost Nepala je zagotovo svetla. Država ima veliko potenciala, še posebej, če ji bo uspelo razviti učinkovit hidroenergetski sektor.

Christopher Dembik