Čeprav je izboljšanje kakovosti zraka eden glavnih ciljev EU, so številne države po letu 2005 prekoračile priporočene mejne vrednosti trdnih delcev v zraku. Nacionalni načrti naj bi kmalu prinesli uveljavljanje obstoječih predpisov o onesnaženju zraka, do leta 2013 pa naj bi zakonodajo še dodelali. Pri tem bo osnovnega pomena razumevanje učinkov onesnaženega zraka na zdravje in na gospodarstvo, upoštevati pa je treba tudi prednosti hitrega ukrepanja.

Študija pod okriljem projekta EU Aphekom, v kateri je sodelovalo 60 znanstvenikov iz 12 držav, je ocenjevala vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Projekt je ugotavljal tudi gospodarski dobiček, ki bi ga prineslo upoštevanje priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o najvišji sprejemljivi količini delcev PM2,5, PM10 in ozona ter uveljavitev obstoječih predpisov EU o zmanjšanju količine žvepla v gorivu.

Študija je pokazala, da bi upoštevanje smernic WHO o izpostavljenosti delcem PM2,5 (največ 10 mikrogramov na kubični meter) v 25 evropskih mestih lahko pri meščanih, ki so danes stari 30 let, podaljšalo pričakovano življenjsko dobo za 22 mesecev. Podaljšanje življenjske dobe se razlikuje glede na mesto in njegovo trenutno onesnaženost zraka.

Najbolj bi se življenjska doba povečala v Bukarešti (za 22,1 mesecev) in Budimpešti (19,3 mesecev). Zmanjšanje količine trdnih delcev v zraku bi lahko letno prineslo 31,5 milijard evrov, ki bi jih prihranili pri zdravljenju, manjši odsotnosti z dela in pri posrednih stroških, povezanih z dobrim počutjem, boljšo kakovostjo življenja in daljšo pričakovano življenjsko dobo.

Raziskovalci so  v desetih evropskih mestih so ugotovili, da bi bilo onesnaženje zraka lahko krivo za 15 do 30 odstotkov vseh novih primerov astme pri otrocih. Pri starejših ljudeh pa naj bi v približno podobnem obsegu povzročalo kronične pljučne bolezni in bolezni srca. Stroški, povezani s tem, so ocenjeni na 300 milijonov evrov na leto.

Vir: umanotera.org/etc