Spet joče nebo
´mesto mene,
je oko presahnilo
srce otrdelo.

Pogled je zgovoren
ne more ostati miren
vidim v globino,
čutim bolečino.

Ne beži od ljubezni iskrene
srca prevarati ne moreš
ostane hrepenenje,
kar nenehno in nehote iščeš.


Podaril bi roko samo
v prijazno slovo,
volja je močnejša tvoja
premagana srca je želja.

Oprosti, ker vsiljivo je srce
bi nikoli ne storilo
nekaj, kar bi te ranilo,
ljubezni ne brani se.

Razkrij svojo mi toplino,
podari bližino nežno,
nič več nočem
že to je preveč, kar hočem.

Joči spet nebo
´mesto mene
obraz zazre se v tvoje solze,
nemi krik doseči te ne more.