Iz nove revije Karmaplus

Francoski biokemik dr. Jean Paul Delving, katerega občasno že imenujejo kar "sovražnik št. 1 farmacevtske industrije" in ki se čez trideset let ukvarja z jogo, je v neki televizijski oddaji, posvečeni pravi poplavi sredstev za hujšanje, izjavil: "Kako je mogoče, da na svetu sploh še obstajajo predebeli ljudje, glede na to, da so na tržišču že leta dolgo čudežni preparati s stoodstotnim učinkom?! Po mojem sta dve možnosti – ali debele ljudi nekje klonirajo ali pa nas nekdo prav nesramno goljufa…"

Po nekih statistikah bi več kot sedemdeset odstotkov žensk rado vplivalo na telesno težo, h kateri pristopa predvsem kot k estetski kategoriji, saj si želi shujšati v največji meri zaradi tega, "da bi izgledale lepše", kar je pravzaprav čisto razumljivo. Toda višek kilogramov je v resnici resen zdravstveni problem, katerega rezultata so lahko številne nezaželene posledice, zato se je tega problema potrebno lotiti enako kot vsake druge bolezni, upoštevajoč pri tem vse zakonitosti, ki jih na tem področju predlaga, uvaja in zahteva medicinska znanost.

"Debelost je bolezen tako telesa kot duha," pravi že omenjeni dr. Delving. "Kot pri vsaki drugi bolezni je tudi pri debelosti zdravljenje potrebno prepustiti zdravniku. A kljub temu so na tem – bolj kot na katerem koli drugem medicinskem – področju ljudje nagnjeni k lahkotnemu, manj skrbnemu in ponekod celo ignorantskemu pristopu, pri čemer se preradi sami igrajo zdravnika in priročnega dietetika, ne da bi se seveda zavedali, da lahko resnejše napake v pristopu pripeljejo do hudih, celo tragičnih posledic."

Vprašanje pa je, ali je agresiven vpliv medijev, ki obljubljajo vse mogoče, zadosten razlog (pokritje) za tak nepravilen pristop k velikemu problemu in konec koncev lastnemu telesu, pa naj smo z njim zadovoljni ali ne. (Ne pozabimo, da nam oglasi prav tako vsak dan zagotavljajo, da je velika avtomobilska firma naredila najbolj varen avtomobil, ki prednjači tudi po svojih tehničnih možnostih in prednostih. Preprosto si ga ne bomo kupili. Gre pri tem zgolj za debelino denarnice ali tudi za kanček zdravega premisleka?)

Zakaj tako radikalne besede o nepravem pristopu k hujšanju? Zato, ker je vsako laično in nepremišljeno poseganje v telesne metabolične procese in naravno telesno neravnotežje lahko usodno!

SPRETNO PREDSTAVLJENA PREVARA

Prepletajoč pri svojih predavanjih tisočletne izkušnje joge in prakso sodobnega biokemika, je dr. Delving v zvezi s farmakološkimi preparati in "vsemogočnimi" dietami izpostavil naslednje teze:

1. Vsak sistem hujšanja, ki ni prilagojen določeni osebi, predstavlja pravzaprav nasilje nad naravnimi potrebami organizma, nasilje nad telesom in duhom enakovredno. (Primer: razne drastične in ekspresne diete ali pa (pre)forsirane rekreacijske aktivnosti.)

2. Mnogi izmed teh sistemov so zelo dragi, istočasno pa jemljejo obilo časa, poleg tega so zapleteni in neprijetni, zato si jih povprečen človek ne more privoščiti za stalno. Njihovi REZULTATI so ZAČASNI. (Primer: različni postopki v specializiranih salonih, akupunktura, liposukcija, limfna drenaža, različne masaže, na primer vakuumske masaže in podobno.)

3. Zelo pogosto lahko opazimo t.im. "NARAVNE PRIPRAVKE" (denimo čaje in rastline). Izraz "naravna" v nazivu preparata je uporabljen zato, da bi odpravil vse morebitne dvome o tem, ali je ta pripravek (preparat) zdrav ali ne, kar je notoričen nesmisel oziroma debela laž. Kajti rastlinski pripravki, ki so nepravilno, pomanjkljivo ali pa slabo pripravljeni, hranjeni ali nepravilno dozirani, učinkujejo podobno strupeno kot nepravilno izbrani farmakološki preparati!

Vsa "čudežna" sredstva, diete in preparati, ki so dandanes na voljo za "hujšanje brez težav", imajo dva skupna imenovalca, pa tudi cilja. Prvi je – jasno – profit farmakološke industrije in spretnih trgovcev, vendar se pri tem kaj dosti niti ne bi zadrževali. Drugi, neprimerno bolj zaskrbljujoči cilj je poskus nadomestiti nekaj, česar se v bistvu nikakor nadomestiti ne da – dejavnik, imenovan VOLJA! Zato je to famozno "hujšanje brez muke" ponujeno vsem tistim, ki nimajo ne vztrajnosti ne volje za pravo in zdravo redno rekreacijo, za stalno uravnoteženo prehrano itd.

KVARJENJE METABOLIČNEGA RAVNOVESJA

Joga in še posebej ajurvedska medicina pozna različne diete, toda v nobenem učbeniku joge ne boste našli diete, ki bi bila namenjena hujšanju, temveč so izključno vse v službi zdravljenja ali pa lažjega prenašanja določenih bolezni. Jogijski zdravniki pri tem izhajajo iz dejstva, da je delovanje našega organizma komplicirano in občutljivo ter da je izredno težko zadeti najugodnejši oziroma optimalen odnos prehrambenih snovi v živilih, ki jih vnašamo v organizem, ne da bi porušili njegovo biološko ravnotežje.

Na Zahodu je pojav diete kot ključne metode za manjšanje telesne teže v vsakdanji uporabi sčasoma izgubil svoj izvirni medicinski pomen. Kadar govorimo o katerikoli medicinsko utemeljeni dieti (denimo za diabetes, čir in podobno), gre za znanstveno zelo pazljivo izbran odnos in količino posameznih živil, in sicer v količinah (dozah), ki so jih zelo natančno določili vrhunski strokovnjaki. Toda mnoge ženske (in tudi ne samo ženske!) se tega lotevajo kar same!! Po sistemu "iz prehrane sem vrgla kruh, sedaj še piškote in sladice, potem bom vrgla še meso..." itd. Le kolikokrat smo že slišali tisti značilni stavek "Neka moja prijateljica ima nekakšno ameriško dieto, v tednu dni je shujšala za 5 kg! Fotokopirala si bom ta recept." - ?!

Katere vse nevarnosti za presnovno (metabolično) ravnotežje se skrivajo v takšnih "sam-svoj-zdravnik" dietah, je pravzaprav težko razumeti, kaj šele dovolj nazorno opisati. Jean Paul Delving o tem govori takole: "S kemičnimi pripravki (medikamenti) ali z drastično dieto je v tednu dni nemogoče "izgubiti" pet kilogramov, ne da bi pri tem porušili ravnotežje fiziologije našega organizma!" Pri snovanju individualnih programov za odpravljanje odvečnih kilogramov strokovnjaki, ki se zavedajo tveganja po eni in medijskih prevar v zvezi s hujšanjem po drugi strani, nenehno opozarjajo na nevarnosti takšnih shujševalnih metod.

NEKAJ PRIMEROV

Poglejmo si nekaj primerov slabo zastavljenih diet, ki jih na primer joga absolutno prepoveduje (ali vsaj odločno odsvetuje) in ki jih na žalost srečujemo skoraj vsakodnevno:

- PREHRANJEVANJE BREZ KAKRŠNIH KOLI ZAČIMB IN MAŠČOB: to ni koristno, saj sta recimo maslo in olje nujna za asimilacijo nekaterih osnovnih vitaminov.

- PREHRANJEVANJE SAMO S SADJEM IN ZELENJAVO: na ta način iz organizma ne odstranimo samo maščob, ampak tudi mišice, ki s takim načinom prehranjevanja ostanejo brez beljakovin. Poleg tega lahko višek vitamina B6 povzroči določene živčne motnje, višek kalcija in vitamina D lahko pripomore k tvorbi ledvičnih kamnov, višek magnezija lahko povzroči motnje pri odvajanju blata, višek vitamina A glavobole, višek selena pa izpadanje las in luščenje zgornjih plasti nohtov.

- KONZUMIRANJE PRIPRAVKOV, KI ODPRAVLJAJO OBČUTEK LAKOTE je istočasno nesmiselno in nevarno, saj je prav občutek lakote najbolj naraven mehanizem za vzdrževanje biološkega ravnotežja! Zaužitje teh pripravkov je nekaj podobnega kot jemanje "zdravil" za odstranjevanje bolečine ali občutka toplote in hladu…

ZAKAJ IZGUBLJAMO BOJ S CELULITOM    

Kar nekako neločljivo boj z odvečnimi kilogrami sovpada z bojem proti pomarančni koži, posledici in istočasno pokazatelju nastanka in razvoja celulita. Ne le, da oba procesa potekata istočasno, bolj značilno je to, da nas prvi pokazatelji debelosti niti ne zmotijo toliko (ponavadi zaradi samodejnega varovalnega odziva v smislu "saj to še lahko obvladam!") kot prvi pojavi nagubane kože, celulita. Manj pa je znano, da imajo temeljni vzroki za oba pojava, torej tako debelost kot tudi celulit, v precejšnji meri skupne korenine.

Toda najprej razčistimo dejstvo, da vse prepogosto prihaja do medsebojnega zamenjevanja pojmov "salo" in "celulit". To ne bi bila tako velika napaka, če bi šlo samo za terminologijo. Ne, bistvo problema je v tem, da za odstranjevanje celulita ne veljajo ista pravila kot za odstranjevanje navadnega sala.

Znanost pozna številne vzroke temu pojavu, od dednih dejavnikov in hormonskih motenj do neudobne obutve in preozke obleke, vendar je najbolj pogosta razlaga za vzrok nastanka celulita šibka cirkulacija v venah, kjer se vse skupaj pravzaprav začenja. Celulit je strokovno običajno definiran kot "otežkočena mikrocirkulacija v maščobnem tkivu". Celulitne celice so "obolele maščobne celice" podkožnega tkiva, ki so nastale s pomočjo  zapletenih metaboličnih procesov, katere bi najenostavneje lahko opisali kot "zbiranje vode med maščobnimi celicami, ki privede do postopne degeneracije teh celic in prekinitev "vseh običajnih povezav" s preostalimi deli organizma".

Prav zaradi te motene komunikacije vsi poskusi hujšanja, ki jih skozi različne načine reguliranja telesne teže ponujamo maščobnim celicam (in na katere se te celice tudi odzivajo), do celulitnih celic niti ne pridejo, saj so "komunikacijsko izolirane", brez normalne cirkulacije in živčnih dražljajev. Rezultat vsega tega je lahko samo – porazen! Tudi če se s tekom ali z dieto, recimo, znebimo desetih kilogramov svoje teže, bodo plasti celulita ostale več ali manj nespremenjene.

Kako naj se torej znebimo celulita? Joga v ta namen predlaga spremembo v načinu življenja, spremembo prehranjevalnih navad, vsakodnevno zmerno telesno vadbo in nekatere duhovne tehnike, ki nam pomagajo, da se v popolnosti zavemo dejanskih potreb našega telesa.

HUJŠATI DA ALI NE? – DA, TODA S PAMETJO!

Odgovor na vprašanje, ali se na hiter način sploh da shujšati, je slej ko prej "NE". Če naj bi dosegli čim boljše, predvsem pa trajne rezultate, nam bodo veliko bolj prav prišli zdrava pamet, trezen premislek, drugačen pogled na svoje telo, svoje življenje in življenjske navade (razvade) in ščepec discipline kot pa odrekanje hrani (ali vsaj  posameznim jedem oziroma vrstam, skupinam jedi), izčrpavajoče pretiravanje v fitnesu, vnašanje različnih (v glavnem škodljivih) substanc v in na svoje telo in nasploh trpinčenje lastnega organizma na kateri koli način že.

Kajti naše telo je kompleksen in skrajno zapleten sistem tisočerih funkcij, organov in dejavnikov, od katerih vsak je bistvenega pomena za normalno delovanje celote in istočasno vsak zase (s tem pa seveda tudi vsi skupaj!) izredno občutljiv za neravnovesje vsake vrste. In ko eno kolesce sistema bodisi ne deluje več bodisi podivja, smo v resni nevarnosti, da se isto zgodi s celim organizmom. Sicer je čisto res, da se telo kot sistem najprej brani s poskusi najti nekakšno notranjo kompenzacijo, a to ima svoje meje. Ko se le-te presežene, telo reagira na nek drugačen, nam sicer nedoumljiv, a vendarle skoraj gotovo zelo logičen način, pa naj bo to bolezen ali pa kakšen drugačen odklon od "normale" pri delovanju. In čim več je takšnih "odklonov", tem večje možnosti imamo, da bo z nami nekaj zares narobe.

In za začetek razmisleka o tem, kaj se nam v takem primeru splača in kaj ne, naj pride prav naslednja misel: "Morda bomo res celo uspeli shujšati in doseči zaželeno telesno težo, vendar si bomo sočasno nakopali kar nekaj zdravstvenih tegob, ki nas bodo pestile še kar nekaj časa, v najslabšem primeru vse preostalo življenje. Ali je cena primerna? Čisto res je sicer, da za naše tegobe tisti, ki bodo opazili našo "lepšo" postavo, ne bodo vedeli in tudi slika bo navzven kar prijetna, toda ali je to vredno tega, da navznoter ne bo več miru?"
______________
(Priredil Aleš Petrič.)