Vsekakor zelo koristno preizkušanje za čistejšo prihodnost. A v novici sta si v izključujočem nasprotju omemba pogona iz naslova, to so gorivne celice in obrazložitev v besedilu, da "naj bi energijo za ta alternativni pogon sprožila kemična reakcija med vodikom in kisikom.."
Najprej kaže povedati, da vodika ni na Zemlji. Moramo ga šele pridobiti in za to imeti na razpolago energijo. Pridobimo ga iz spojin. Na primer iz vode: H2O. S pomočjo električne energije dobimo iz nje vodik in kisik, ki ju ločeno shranimo. V šolah napravijo tak poskus.
Napeljemo ju v gorivno celico, kjer poteče elektrokemična in ne kemična reakcija med njima, kot piše. Razlika je bistvena.
Pri elektrokemični dobimo preko elektrod elektriko iz te reakcije, pri kemični pa eksplozijo (zmes obeh plinov imenujemo pokalni plin). Slednjo bi sicer lahko izkoristili v motorju z notranjim zgorevanjem (kot so bencinarji), ne dobimo pa iz nje elektrike za pogon elektromotorjev vlaka.
Če članek navaja gorivne celice, potem je produkt električna energija za pogon vlaka. In ostane v veljavi "da železniški promet običajno poganja elektrika". Nekje drugje ob enaki novici je pisalo, da bodo gorivne celice služile za primer izpadov elektrike v napeljavi ob tirih (iz elektrarn), ki so menda na Japonskem pogostejši. Poskusi so torej v tem, da gorivne celice na vlaku nadomestijo take izpade.
Toliko zaradi boljšega poznavanja, ker so gorivne celice še marsikje v preizkusni uporabi. Nedavno so v Madridu predstavili Mercedesov mestni avtobus s pogonom na gorivne celice na vodik in kisik. Tudi v Ljubljani bi si lahko omislili takega.

[ Odgovori na to | # ]