Jabolko je v našem podnebnem pasu n a j p o p o l n e j š e ž i v i l o . V vsem svojem življenju, tudi v otroštvu, nisem ničesar pojedla toliko kot prav jabolk. Naribana jabolka, puščena približno eno uro, nekajkrat premešana, da porjavijo, podarjajo tudi železo. Za njegovo lažjo absorbcijo s C vitaminom je dobro sproti iztisniti na skoraj vsako žlico sadne kaše kakšno kapljico limoninega soka.

Nekdaj so in smo živeli skromneje, enostavneje in bolj zdravo. Ko so moji starši leta 1946 gradili hiško na vasi, so se zidarji odžejali le z jabolčnikom. Ko sva čez 20 let z možem gradila svoj dom, se je moj oče kar malce hudoval, zakaj da pijejo le še pivo in vino. Le kaj bi rekel danes, ko opažamo tudi šolarje s pivom, vinom, umetnimi sokovi in ustekleničeno vodo v rokah in embalažo, ki sama še ne zna zlesti v smetnjake!

Jabolka krepijo živce. Dober jabolčni sok pripomore k odstranitvi odpadnih snovi iz telesa in pospešuje pravilno delovanje celic, žlez in hormonov. Ni zdravo jesti veliko živalskega, ker je mrtva hrana, ki s svojim nizkim nihanjem negativno vpliva na celično strukturo telesa. Najboljše je uživanje žitaric, sadja in zelenjave ter vode. Najustreznejša je hrana, ki jo narava sama podarja in zanjo rastlinam ne odvzamemo življenja. Večletne rastline, npr. jablane, veliko let nabirajo moči iz vesolja, ki jih nato sprejmemo z jabolkom.

Po uživanju sadja si je dobro usta in zobe le oplakniti, ker bi zobna krtačka in sadna kislina načeli zobno sklenino. Zamišljam si razlago nastanka besede »jabolko«. Morda so ob njem naši predniki ugotavljali: »Ja, boljše, ko vse drugo,« kar so okrajšali v jabolko.

Vesela sem predvidenega sajenja starih avtohtonih sadnih dreves ob eko-šolah, tudi ptice v visokih krošnjah spletajo varnejša gnezda. Sajenje eksotičnih dreves in drugih rastlin prinaša nove škodljivce in težave. Rastline, prenesene v drugačno prst in podnebne razmere zaradi našega postavljanja, ostanejo izkoreninjenke. Mariborčani so lani ali predlani ob Dravi posadili češnje, naj s tem kar nadaljujejo in se še kje po njih zgledujejo. Domače sadje nosi v sebi nihanje naših krajev in zaradi krajšega prevažanja in manj prekladanja ni sprejelo toliko negativnih nihanj – kot tista iz drugih dežel ali kontinentov.

Srečnežem, ki imajo kje posaditi sadno drevje, priporočam, da veje drevesca, ki so bile na prvotnem rastišču usmerjene npr. na sever, posadijo tako, da bodo tudi na novem kraju obrnjene k isti strani neba.