»V tem življenju smo se rodili kot nepopisan list papirja, na katerega se pišejo izkušnje, ki oblikujejo našo bodočo življenjsko pot. Vsak dogodek, ki se nam je zgodil, je potencialni vplivni dejavnik na izražanje naše lastne resnice napram svetu. S sabo pa smo ob rojstvu dobili v popotnico še nerazrešene energetske vzorce iz preteklosti, tiste iz časa pred vnovičnim rojstvom v tej realnosti, v kateri živimo sedaj. In tudi to so potencialni vplivni dejavniki na izražanje naše lastne resnice napram svetu v tem življenju.«

Vsak od nas je prišel na ta svet izkušat življenje skozi svojo lastno resnico in nihče od nas ne more z gotovostjo vedeti, kaj je to, kar je nekdo drug prišel izkusit na Zemljo in tudi ne na kakšen način. Tega ne moremo z gotovostjo vedeti, ker je nemalo krat na poti naš um, zaradi katerega projiciramo v svet svoje predstave o tem, kako bi moral živeti tisti drug – v svet projiciramo svoj lastni pogled, kakšna bi morala biti resnica o svetu.

Svet je prepojen z mnogimi projekcijami mnogih ljudi o tem, kako naj svet funkcionira. In zaradi prevelike količine projiciranih resnic vlada v svetu energij, iz katerih se oblikuje predstava o svetu, zmeda, tako da ne zaznamo niti svoje lastne resnice, kaj šele, da bi zaznali resnico koga drugega. Ko projiciramo svoje misli v svet se premaknemo iz centra svoje realnosti in gremo za tisti čas živet v neko vzporedno stvarnost, ki ni ravno takšna, kot si jo izraža naš življenjski namen.

Ljudje smo se rodili na Zemlji, da bi izkusili vse lepote življenja v vsej njegovi lepoti. Sem smo prišli izkusit lepoto svojega lastnega življenja na sebi lasten način. Sami si ustvarjamo dogodke, ki bi jih radi doživeli in sami določamo, kako jih bomo preživeli. Če jih želimo okusiti v polni lepoti in sijaju lahko to storimo le, če živimo v tem trenutku, tu in zdaj. Takrat je tudi največja naša ustvarjalna moč, moč da si ustvarjamo dogodke po svoji želji in takrat jih tudi doživimo v celoti takšne kot so.

V tej dobi se, človeška bitja kot posamezniki in celota, učimo skozi svoje duhovne izkušnje, da smo sami ustvarjalci svoje lastne resnice. In vsak se tega uči na sebi lasten način in s sebi lastno hitrostjo. Pa vendar nas družba uči, da naj izkušanje izkušenj svoje resnice zaupamo drugim, da jim naj predamo svojo moč kreacije, da bodo oni krojili naše stvaritve, da bodo oni krojili naša življenja.

Učimo se tudi zaupanja, kako pomembno je, da zaupamo svoji lastni resnici in izkušnjam, ki smo si jih ustvarili sami. Pa vendar nas družba na vseh nivojih prepričuje, da naj zaupamo drugim, da jim naj predamo sposobnost kreacije svoje lastne resnice in kreacije izkušenj, ki jih bomo doživeli v prihodnosti, da bodo namesto nas to naredili oni, kakor pač oni vidijo našo resnico skozi oči svoje resnice.

Ko si popolnoma zaupamo, da smo mi ustvarjalci najbolj popolne resničnosti za sebe, le-to ustvarjamo iz svojega lastnega centra moči. In takrat ustvarimo resničnost, ki je v naše najvišje dobro, tista resničnost zaradi katere smo na Zemlji in tiste izkušnje, ki jih hočemo doživeti. Ustvarimo si resničnost, ki nam je po meri, ki jo živimo z radostjo, saj takrat začutimo, da je ta izkušnja točno tista kreacija, ki smo si jo želeli.

Da pa bi nam to uspelo mora biti izražanje naše resnice, tistega kar čutimo in kar verjamemo, popolnoma pristno in to na vseh nivojih in točno takrat, ko to čutimo, kajti tudi izražanje resnice je sestavni del tega kar si ustvarjamo v življenju. Kako torej živeti resnično življenje kakšnega hočemo? Tako, da z vsemi čutili in svojimi sposobnostmi zares izražamo tisto kar želimo. Izgovarjamo tisto kar želimo, kažemo tisto kar želimo, mislimo tisto kar želimo ipd. in naša vibracija se bo spremenila v takšno, ki izraža resnično kar želimo.

V življenju bomo začeli srečevati tisto kar izražamo, postali bomo aktivni udeleženec svoje lastne resničnosti. Ravno tako kot smo aktivni udeleženec resničnosti kot si jo ustvarjamo v sedanjosti skozi naučene postopke izražanja »svoje« lastne resnice.