Spet se približujejo prazniki, z njimi pa tudi čas, ko bomo imeli več izdatkov kot običajno. Tisti, ki ste svoje novoletne izdatke načrtovali vnaprej in imate v ta namen privarčevana sredstva, morda tudi že seznam obdarjencev in daril zanje, boste s tem imeli manj dela in finančnih preglavic. Kljub temu je pri plačevanju dobro pomisliti na razlike med plačilnimi sredstvi, ki jih boste uporabljali, predvsem z vidika stroškov in preglednosti nad izdatki, ki jo omogočajo. Zbrali smo torej nekaj nasvetov, kako plačevati, in nekaj nasvetov za tiste, ki si boste morali nekaj denarja za tovrstne izdatke vendarle izposoditi.

Denar imate, a ni vseeno, s čim plačujete

Gotovina. Prednost plačevanja z gotovino je zagotovo v tem, da boste natančno vedeli, koliko denarja nameravate porabiti in koliko ga lahko. Izognete se spontanim nakupom, morda pa si prislužite tudi kakšen gotovinski popust.

Debetna kartica. Pri plačilu z debetno kartico (Maestro, Karanta) se denar z vašega računa takoj prenese k trgovcu, primerna pa je tudi za dvigovanje gotovine, saj je pri teh karticah nadomestilo za dvig najugodnejše – dvig na bankomatu lastne banke je vedno brezplačen, za dvig na bankomatih drugih bank pa večina bank in hranilnic zaračuna okrog pol evra. Izjeme so Sparkasse, banka BKS, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije in Sberbank, ki nadomestila za dvige na vseh bankomatih v evrskem območju ne zaračunavajo. Debetna kartica je primerna za vsakodnevno plačevanje, pa tudi za večje nakupe.

Kartica z odloženim plačilom. Pogosto jo imenujemo kar kreditna kartica (MasterCard, Visa). Tudi ta je primerna za tiste, ki denar že imajo oziroma ga bodo imeli na računu najkasneje prihodnji mesec, ko bo treba poravnati račun za nakupe s kartico. Kartico z odloženim plačilom izdajajo banke, a le tistim, ki imajo redno zaposlitev, vsi drugi se lahko opcijsko dogovorijo z banko, a zagotovila, da jim bo kartica izdana, ni (nekatere banke kartico z odloženim plačilom izdajo tudi tistim, ki niso redno zaposleni, v "zameno" pa zahtevajo depozit v višini limita na kartici). Banka v dogovoru s komitentom odtegne denar z bančnega računa vedno na isti dan v mesecu za preteklo obdobje. Članarina se zaračunava letno, in sicer od 12 do 27 evrov, kar je odvisno od banke. Vsekakor s to kartico odsvetujemo dvigovanje gotovine na bankomatih, saj boste tudi za dvig manjšega zneska kaj hitro plačali 10 evrov in več. Kreditna kartica je (skoraj) nujna za spletno nakupovanje, saj nakupi prek spleta z debetno kartico praviloma niso mogoči. Na spletu je ponudba širša, cene so skoraj praviloma nižje, ne izgubljate časa v trgovinah, pomembno pa je, da nakup opravite dovolj zgodaj, da bo naročeno prispelo pravočasno.

Predplačniška kartica. Ta kartica je pri nas dokaj nova. Deluje tako, da nanjo naložite denar in jo uporabljate v okviru tega zneska. Porabiti torej ne morete več kot toliko, kolikor je na njej naloženo. Zelo je primerna za otroke in mladostnike, ki z njo lažje nadzorujejo svoje izdatke, še posebej, če bodo šli za novo leto morda »po svoje«. Njena prednost je tudi v tem, da morebitni tatovi z nje ne morejo pobrati več, kot ste nanjo naložili. Banke (Banka Koper, Gorenjska banka, NKBM) in drugi ponudniki (SmartPayCard in Paysafecard) jo dodelijo tudi tistim, ki nimajo redne zaposlitve. Najugodnejše predplačniške kartice po naših informacijah ponujata Banka Koper in NKBM (pregled ponudbe smo opravili maja letos). S predplačniško kartico lahko plačujete na prodajnih mestih in tudi na spletu, kar pomeni, da lahko nadomesti kartico z odloženim plačilom – je torej dobra rešitev za tiste, ki te kartice nimajo. Tudi pri predplačniški kartici je treba plačati članarino (okrog 10 evrov za čas veljavnosti, ki je običajno 4 leta), nekateri ponudniki pa zaračunajo tudi polnjenje kartice. Za dvigovanje gotovine ni priporočljiva, saj so nadomestila večja kot pri debetni kartici.

Ni denarja za novoletne nakupe?
Zadolževanje zaradi prazničnih izdatkov vsekakor ni priporočljivo, a marsikdo zaradi majhnih prihodkov in pomanjkanja prihrankov izbere prav to možnost. Praznični čas je zato tudi čas večjih zaslužkov za banke, ki svoje komitente vabijo z atraktivno ponudbo kreditov. Za najem kredita je na voljo kar nekaj različnih možnosti. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako izbrati tisto, ki vas bo stala najmanj in boste kredit najlažje odplačali.

Znesek, za katerega se boste zadolžili, naj bo čim manjši. Izdatke si lahko ne nazadnje zmanjšate tudi tako, da kakšno darilo izdelate tudi sami. Premislite, na kakšen način si boste denar izposodili in za koliko časa. Redni in izredni limiti ter gotovinski krediti sodijo v standardno bančno ponudbo, pri nekaterih bankah pa lahko dobite tudi obročno ali posojilno kartico.

Limit – redni in izredni. Limit kot zelo enostavno obliko zadolževanja poznamo vsi, a ta enostavnost ima tudi slabo plat. Hitro se lahko zgodi, da začnemo na uporabo limita gledati kot na nekaj običajnega in smo kar nenehno »v minusu«, na visoke obresti, ki nam jih zaračunava banka, pa kar pozabimo. Če imate neizkoriščen redni limit, ta je običajno nekaj sto evrov, bi to moralo zadostovati za pokritje zmernih prazničnih izdatkov. Odločitev za odprtje izrednega limita pa naj bo dobro premišljena, saj stroški niso majhni. Za odobritev bo banka najprej preverila vašo kreditno sposobnost in na podlagi prihodkov določila znesek izrednega limita (največ v trikratni višini povprečnega mesečnega dohodka). Po odobritvi, ki jo morate plačati skupaj z zavarovanjem, boste imeli dostop do določenega zneska denarja. Obresti za uporabo izrednega limita so okoli 8 odstotkov, največja nevarnost pa je, da ga ne boste redno odplačali in boste ves čas na meji dovoljenega. Po preteku enega leta ga boste morali podaljšati (spet nastanejo stroški), ves čas pa boste zanj plačevali obresti. Zgolj za obresti za izredni limit v višini 1.500 evrov boste morali letno odšteti okrog 160 evrov (izračun smo naredili maja letos). Če se že odločite za izredni limit, je torej zelo pomembno, da ga odplačate čim prej.

Gotovinski kredit. Manjši gotovinski (potrošniški) kredit vas lahko reši finančnih zadreg v času praznikov in je v primerjavi z limitom tudi boljša alternativa, saj boste pri kreditu v višini 1.500 evrov na letni ravni v primerjavi z izrednim limitom plačali vsaj 20 evrov manj (izračun smo naredili maja letos). Obrestne mere za kredite so trenutno nižje kot v preteklosti, a računati morate tudi na stroške odobritve in zavarovanja. Prednost kredita v primerjavi z izrednim limitom je poleg manjših stroškov tudi vnaprej določen časovni okvir odplačila, zato je manjša nevarnost, da bi se znašli v začaranem krogu podaljševanja finančnih obveznosti. Pred vsakim najemom kredita je treba preveriti, koliko denarja lahko v prihodnjih mesecih namenite za odplačevanje mesečnih obrokov. Nespametno je, da se zadolžite do konca, saj vas lahko presenetijo nepričakovani izdatki.

Obročna kartica. Z obročno kartico svojih nakupov ne boste poravnali takoj in v celoti, temveč v več enakih mesečnih obrokih v prihodnosti. Pregled ponudbe, ki smo ga opravili julija 2015, je pokazal, da banke, ki ponujajo kartice s tem načinom odplačevanja (Abanka, Banka Koper, Delavska hranilnica, NKBM in NLB), omogočajo odplačevanje največ v 12, Diners Club pa največ v 24 obrokih, a v zameno za dodatne stroške. Če ste komitent ene od teh bank in že imate kartico z odloženim plačilom, ki omogoča tak način plačevanja, je tovrstno zadolževanje ugodnejše od drugih načinov. Možnost odplačevanja na obroke praviloma omogočajo klasične kartice z odloženim plačilom (MasterCard in Visa), kartico pa lahko dobijo tisti z rednimi dohodki in s primerno kreditno sposobnostjo.

Banka določi največji znesek nakupov, in sicer do nekaj tisoč evrov, kar je odvisno od komitentove kreditne sposobnosti. Na obroke lahko plačujete na mestih, kjer sprejemajo kartice z odloženim plačilom in večinoma tudi na spletu. Med ali po nakupu (odvisno od banke) se odločite za število obrokov, s katerimi boste poravnali nakup, banka pa vam bo obroke v naslednjih mesecih trgala z bančnega računa. Banka bo znesek nakupa odštela od limita na kartici, z odplačilom vsakega obroka pa se bo limit spet povečal. Če imate 500-evrski limit in opravite nakup za 400 evrov v štirih obrokih, bo limit na kartici do plačila prvega obroka le 100 evrov, povečeval pa se bo s plačilom vsakega novega obroka. Nakup na obroke je praviloma precej ugodnejši od izrednega limita in kredita, še posebej, če že imate kartico z odloženim plačilom, ki omogoča tak način odplačevanja.

Posojilna kartica. S posojilno kartico boste vsak mesec poravnali le del izdatka, za preostanek pa boste banki plačevali obresti. Tudi pri tem je višina odobrenega posojila odvisna od vaše kreditne sposobnosti, ki jo bo banka pred odobritvijo preverila, računate pa lahko na dvakratnik svojega mesečnega dohodka. Kolikšen del posojila (na primer 20 odstotkov) boste mesečno odplačevali, se določi v pogodbi z banko. Tako boste prihodnji mesec najprej poravnali petino izposojenega zneska, preostanku pa bo banka pripisala negativne obresti. Več kot si boste izposodili in dlje kot boste odplačevali (v manjših deležih), dražje bo poslovanje s posojilno kartico. Posojilna kartica je eden od najdražjih načinov zadolževanja, poleg tega je odplačevanje precej nepregledno, zato uporabe ne priporočamo.