Rojena iz spomina
in kljubujočega zanosa
vztrajam kot deževna kaplja na licu.
Prisluhnila sem zvenenju neba.
Hiše so se odmaknile,
pred mano se je odprla širjava.
Azurna povodenj valujočih ukrivljenih črt.
Neizmerna encijanasto modra planjava.
Ptice so se mi približale.
Videla sem njihove oči.
Ko so sprhnevale proti nebu,
se je razcvetela jutranja zarja.
Razširila sem roke.
V skrivnostnem valu
sem začutila zadržan poljub,
ki je čezme pljusknil ob skalo.

Posrkala ga je vase
in ga izpila kot ljubezni žejna korala,
iztrgana iz krika globin.
Enigmatičen glas.
Ekstatični izbruh energije.
Bivakiram na peščini.
V mreže vetra sem zaklenila nemir.
Veliko morje je zadržalo strasti
in obmolknilo v barvah spomina.
Spreminjalo je relief obličja
v izrisih ukrivljenih prebliskov.
Pljuska ob skalo in vame.
Rastoče dno se poglablja in širi.
Šiva mi modro obleko in šepeče
svojo govorico med odtenki svetlobe.
Čutim dotike skoz platanine veje.
Iluminacijo v modrem.

www.tatjana-malec.si