Idealni pogoji: mikrobi, nizka raven kisika, organske snovi in voda
Na islandskem ledeniku Solheimajökull, ki se dviga ob poledenelem ognjeniku Katla, se poleti proizvede kar 41 ton metana na dan, za kar so odgovorni mikrobi, ki uspevajo ob toploti ognjenika.

41 ton tega toplogrednega plina v istem času ustvari 136.000 krav. Gre za veliko večjo količino metana od tiste, ki v atmosfero prehaja iz neledeniških rek ter 20-krat večjo količino, kot jo v zrak izpustijo vsi drugi evropski ognjeniki skupaj. "To je ogromna količina metana, ki iz vode, nastale pri taljenju ledu, prehaja v atmosfero," je povedal vodja študije Peter Wynn z univerze v britanskem Lancastru.

Gre za prvo znanstveno študijo, ki dokazuje izpuste metana iz ledenikov na tako visoki ravni. Vzorce so vzeli v jezeru z vodo, ki nastaja pri tajanju ledu. Največja koncentracija je bila tam, kjer voda priteče izpod ledenika in se izlije v jezero, kar nakazuje, da metan izhaja izpod ledenika.

Ledeniška struga vsebuje popolno mešanico pogojev za proizvodnjo metana, to so mikrobi, nizka raven kisika, organske snovi in vodo. Poleg tega neprepustni ledeniški pokrov vse skupaj zadrži, piše na spletni strani univerze Lancaster.

Ognjenik kot inkubator mikrobov
Pri tem pa ima pomembno vlogo tudi ognjenik Katla ob ledeniku. Ognjenik ne proizvaja metana, temveč zagotavlja pogoje za uspevanje mikrobov in izpuščanje metana v okoliške vode, nastale s tajanjem ledu. "Vročina ognjenika močno pospeši nastajanje mikrobov, zato je Katla pravzaprav velikanski mikrobni inkubator," je povedal vulkanolog z univerze Lancaster Hugh Tuffen.

Ko voda pride do struge, pride v stik s plini, ki jih proizvaja Katla. Ti plini zmanjšujejo koncentracijo kisika v vodi, kar pomeni, da se določena količina metana spusti v vodo, ne da bi se spremenil v ogljikov dioksid - kar se namreč zgodi, ko metan pride v stik s kisikom.

"Metan ima 28-krat večji potencial za globalno segrevanje kot ogljikov dioksid. Zato je pomembno, da vemo, kako različni viri metana izhajajo v atmosfero in kako se lahko v prihodnosti spreminjajo," je povedal Wynn.

Profesor hidrotermalne geokemije na univerzi na Islandiji Andri Stefansson, ki ni sodeloval v študiji, pa je dejal, da te ugotovitve zagotavljajo nove in pomembne informacije o izvoru in tokovih metana na površju Zemlje in pomenu tega toplogrednega plina, ki iz takšnih sistemov izhaja v ozračje.

Na dolgi rok se bo ledenik stopil
Avtorji študije sicer poudarjajo, da ne vedo, kaj bo prinesla prihodnost. Količina metana se bo na kratki rok ob ob tajanju in tanjšanju ledenika povečala, vendar se bo na dolgi rok proces najverjetneje sam omejil, saj brez ledu proizvodnja metana ni mogoča.