Glede na spoznanja profesorja Fritza Alberta Poppa so biofotoni odločilna svetlobna hrana našim telesnim celicam. Močnejše izžarevanje (aura) telesa pomeni, večjo vitalnost človeka. Biofotone najbolje in najlažje sprejemamo v naravnem okolju (npr.gozdu) kot tudi skozi bioaktivno vodo in hrano. Bioaktivnost živil se meri na podlagi števila v živilu nahajajočih biofotonov. S kuhanjem, industrijsko predelavo, ampak tudi v hladilniku izgubijo produkti življenjsko energijo. Po taki hrani postanemo zaspani, bolehni in se predčasno postaramo.

Izsledki raziskav so pokazali, da lahko biofotoni prodrejo skozi vse naravne snovi, kot so les, steklo, kovina, opeke. Pri plastiki debeline 2 mm proderejo skozi samo gamma žarki. Protiigralci, biofotoni, tega ne zmorejo. Ker prihajajo biofotoni iz kozmosa, mora biti pretok »od zgoraj« neoviran. Plastični pokrovi in čepi iz plastike preprečujejo dotok biofotonov, ki so odgovorni za stopnjo svežine produktov. Tako npr. zdravo  kislo zelje, ki je pokrito s plastičnim pokrovom, obremenjuje telo. Še posebej prizadeta so živila v plastičnih embalažah, ki so lahko že po 4 tednih, ko jih napolnijo, nasičena z gamma žarki. Zdravilci pogosto potrdijo neučinkovitost, ampak ne prepoznajo dodatno škodljivost tovrstnih zapakiranih izdelkov.

Streha hiše – pokrov človeka?

Povprečna dnevna potreba človeka po biofotonih znaša v številu 7.200. Dobimo jih iz zraka, vode in hrane. Če dozo zmanjšamo ovenimo kot vsaka rastlina. Najlažje jih sprejmemo v naravi, ki nas lahko dnevno nahrani z 11.000 biofotoni. Gospa Jasmuheen in ostali pranojedci in pranojedke so živ dokaz, da je mogoče živeti brez hrane. Seveda je potrebno ob življenju na prani spati v šotoru, kajti večina hiš je zelo neprepustnih.

Pri tradicionalni gradnji hiš je prepustnost biofotonov še najboljša (4.500 v roku 24 ur). V večstanovanjskih betonskih konstrukcijah se število zmanjša na pol, prepustnost je boljša pod streho kot v pritličju. Obleke, ki so deloma ali povsem narejene iz sintetičnih materialov ovirajo sprejem. Z dihanjem dobimo v telo 20% prostih biofotonov, torej je koža zelo pomemben faktor. Samo 20% delež sintetičnih vlaken pri obleki ovira sprejemaje biofotonov preko kože. Tako 40% delež zadostuje, da je prepustnost biofotonov popolnoma ovirana. In predvsem ta 40% delež sintetičnih vlaken je pri oblekah najbolj razširjen.

Kar je še bolj strašljivo so namere koncernov, da bi naravno pridelan bombaž nadomestili s sintetičnimi vlakni, ki bi se prodajala pod imenom »bombaž«. Prav tako gornji del obleke v črni barvi, vseeno iz kateregakoli materiala, preprečuje dostop biofotonov. S tem se lahko mogoče razloži visok delež poslovnih moških, katerih telo je nasičeno z gamma žarki.