V Sloveniji po ocenah letno zavržemo 55 kilogramov hrane na prebivalca, vsak 7. Slovenec pa živi pod pragom revščine. 

Ekologi brez meja, ki so se s projektom Ne meč’mo hrane stran! ponovno lotili problematike zavržene hrane, opažajo, da ozaveščenost sicer narašča, pri spremembah pa je ključna preventiva in razmislek na osebni ravni. Z dobrim zgledom pri zmanjšanju količin zavržene hrane bi po mnenju Ekologov morale nastopiti javne ustanove, kjer bi morali med prvimi začeti analizirati svoje ravnanje z naravnimi viri in pričeti razmišljati krožno.

Vendar pa se tudi na ravni države dogajajo pozitivni premiki. Ministrstvo za kmetijstvo načrtuje pripravo vodil za pravilno ravnanje z viški hrane, kar bi olajšalo delo več sto prostovoljcem, ki dnevno ravnajo z donirano hrano in jo dostavljajo tistim, ki jo resnično potrebujejo. Prav tako lahko pričakujemofinančne olajšave za donirano hrano.

Za odgovornejše ravnanje s hrano

Hrana, ki konča v smeteh ni več tabu, vendar pa še vedno prihaja do nejasnosti, kaj sploh sodi med to hrano. Po zadnji definiciji, ki se oblikuje na ravni celotne Evropske unije, odpadna hrana zajema vsa surova in obdelana živila ter ostanke teh živil, ki nastanejo na različnih točkah prehranskega kroga. Med odpadno hrano tako ne sodijo ostanki hrane, namenjeni živilski krmi in za humanitarne namene. Odpadno hrano delimo na užitni in neužitni del in predvsem na užitni del imamo lahko s premišljenim nakupom, shranjevanjem in pripravo živil velik vpliv vsi posamezniki. Da je zavržena hrana vroča tema, ki zahteva vrsto različnih akcij in povezovanj ter se močno dotika tudi družbene odgovornosti podjetij, priča tudi včerajšnja zmaga akcije Dober teden za hrano, ki so jo razvili Ekologi brez meja, Pošta Slovenije in agencija Futura DDB v sklopu projekta Trženja poslanstva.

Vir:  www.zurnal24.si