Sredi poletja bodo v vseh mestih s polno močjo delale klimatske naprave, kar pa obremeni električno omrežje do maksimuma. A nekatere stolpnice in zgradbe se že hladijo z novim sistemom, ki za hlajenje uporablja kar kose ledu. Takšni sistemi zmanjšajo stroške, ki jih imajo podjetja s hlajenjem in razbremenijo električna omrežja v mestih kot je New York, kjer poleti porabijo več elektrike kot celotna država Čile.

Takšen način hlajenja pa prav tako pripomore k zmanjšanju onesnaženosti. Samo v pisarnah Credit Suisse na Manhattnu z uporabo hlajenja z ledom storijo toliko, kot bi iz ceste vzeli 223 avtomobilov ali posadili skoraj en hektar dreves, ki bi eno leto odstranjevala ogljikov dioksid iz zraka.

Ker za izdelavo ledu potrebujejo elektriko, ga izdelajo ponoči, ko je električno omrežje manj obremenjeno. Zrak, ki ga led ohlaja se nato razporeja po ceveh podobno, kot pri klimatskih napravah. Ponoči vodo ponovno zamrznejo in postopek se ponovi. Hlajenje z ledom je lahko samostojno ali združeno s tradicionalnim hlajenjem s klimatskimi napravami med najbolj vročimi urami.

V Credit Suissu morajo hladiti 500.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Za ta namen so v treh sobah v kleti namestili hladilne stroje in 64 cistern, od katerih vsaka drži 3000 litrov vode. Imajo tudi tradicionalne klimatske naprave, a jih ponavadi ne uporabijo. Inženirji so navdušeni nad prihrankom energije, ki ga ponuja takšen sistem.Računi za elektriko so občutno nižji in tako podjetja prihranijo na milijone evrov. Pri Credit Suissu v najbolj vročih urah porabijo kar 900 kilowattov manj energije, kar letno pomeni 2,15 milijona kilowattnih ur prihranka letno – dovolj energije za 200 domov.

Žal sistema ni možno namestiti povsod, saj je za to potreben velik prostor, kjer stojijo cisterne. Tudi sama izgradnja ali obnova hladilnega sistema stane veliko. Zato je ta tehnologija najprimernejša za velika podjetja.
enaa.com