Prepoznajte tišino ali z drugimi besedami globok mir v sebi in vse, popolnoma vse v vašem življenju se bo postavilo na svoje mesto. Tudi najhujše nemogoče reči se bodo pričele reševati same od sebe in lahko se boste samo čudili.

Za večino ljudi je ta dimenzija življenja, ki se skriva v nas popolnoma neznana, absurdno neprivlačna. Kljub temu, da se tam skriva popolnoma vso znanje, vsa modrost in vsak odgovor, se človeštvo šele v zadnjih nekaj desetletjih skoraj da po vsem svetu, omembe vredno ozira v to smer.

Za kaj torej gre, ne mislim zdaj filozofskih ali znanstvenih razprav v to smer. Popolnoma preprosto in vsakomur razumljivo, kaj je torej tisto tam, kar lahko nekdo, ki to razsežnost vsakodnevno zaznava v sebi pove o njej.

Dokler se sami ne spravimo sedet, torej "le sedet" ali "samo sedet", kar v neposrednem prevodu pove beseda za-zen, je bolje o tem ne misliti, ne govoriti in razpravljati, kajti vaš intelekt bo naredil svojo območje tišine in vas nekako pretental, da je to tisto, kar ste iskali, vi pa boste še naprej tavali v temi trpljenja, kot do sedaj.

Pričnite torej, premagajte največjega sovražnika v vašem življenju, torej sebe in se vsak dan po možnosti ob istem času za vsaj pet deset minut usedite. Nič drugega samo sedite in mižite ali pa s priprtimi očmi glejte pred sebe in to je to. Nič drugega. Počnite to vsaj en mesec mogoče vsakič malo podaljšate in razširite vajo na dvakrat dnevno.

Že po prvem tednu se vam bodo v vašem življenju zagotovo pričele spremembe. Opazili jih boste, pri vsak človeku so drugačne pač glede na način vašega bivanja. Po tem ko opazite karkoli drugače kot je bilo v preteklosti, nikar ne prenehajte, najbolj pomembno, nikakor ne smete prenehati z vajami pa naj se dogaja karkoli hoče.

Ko ta prvi val intelektualnega odpora popusti in vi še vedno marljivo vadite, ste stopili na tisto res prvo temeljno stopnico.

Ko je cesarjev sel po stari Kitajski pobiral davke, je obiskal tudi Zen tempelj. Med pregledovanjem listin, kjer je bila napisana vsa poraba in plačane dajatve in vsi stroški in dela v templju je opazil, da ima nekaj menihov med opisom del napisano "nič", mesečno pa jim namenijo pet evrov za prehrano. Sel je bil nepopustljiv in je hotel, da ti menihi ker nič ne delajo ne dobijo nič.

Menih ga je na vse načine pregovarjal, kako pomembni so ti ljudje za tempelj in za cesarstvo in tisto kar počnejo ni samo nič. Ko je hotel sel že dokončno oditi, ga je menih še prosil, da naj gre z njim, da osebno vidi te menihe in se sam prepriča kaj počnejo in da je tisti strošek za njih še kako upravičen. Prideta v zendo, kjer ob steni sedi nekaj menihov v popolni tišini.

Pa prišepne temu nepopustljivemu cesarjevemu človeku, sedite tudi vi zraven tako kot oni, da vidite kako je to. Sel je zamahnil z roko in se nasmejal, sedeti to pa je res nekaj težkega. Sede na prosto mesto in po manj kot minuti vstane in v tišini in z zateglim obrazom odide. Menih gre za njim in se čudi, kaj se mu je zgodilo. Na izhodu ga le vpraša, ja kaj se je zgodilo gospod sel. Pogleda ga in pokima, tiste stroške imate upravičene.

Hvala