Globalno povpraševanje po hrani je preseglo proizvodnjo v taki meri, da bo kmetijstvo potrebovalo popolno prenovo, če naj bi Zemlja do leta 2050 res morala prehraniti devet milijard ljudi. Do tega zaključka je prišla študija o prihodnosti svetovnega kmetijstva in preskrbe s hrano, ki jo je v dveh letih izvedlo 400 strokovnjakov iz 35 držav.

Študija je ugotovila, da milijarda ljudi porabi občutno preveč hrane, dve milijardi pa se srečujeta s pomanjkanjem. Poleg tega preskrbi s hrano v prihodnosti grozi tudi pomanjkanje vode in energije zaradi podnebnih sprememb. Študija tako poziva k večplastni strategiji, s katero bi se izognili pomanjkanju hrane, ki bi lahko ogrozilo gospodarsko rast ter celo pripeljalo do rasti napetosti in konfliktov.

Med ukrepi, ki jih predlaga študija, so zmanjševanje količine odpadne hrane, sprememba prehranskih vzorcev, zmanjševanje subvencij, odprava trgovskih ovir, prilagajanje kmetijske politike podnebnim spremembam, biotski raznovrstnosti in mednarodnim strategijam razvoja.

"Treba bo zadovoljiti potrebam rastočega števila prebivalstva, ključni viri voda, energija in zemlja pa postajajo vse redkejši. Prehrambeni sistem se mora prilagoditi podnebnim spremembam in s tem prispevati k zmanjševanju posledic podnebnih sprememb," je v predgovoru poročila zapisal višji znanstveni svetovalec britanske vlade profesor John Beddington.

Poročilo v nadaljevanju pravi, da bo svet moral kar najbolje izkoristiti svoje vire, saj je novih zemljišč, ki bi omogočala nadaljnji razvoj kmetijstva, malo. Do leta 2050 bi tako lahko prihranili kar četrtino sedanjega letnega pridelka hrane, če bi le za polovico zmanjšali količino odpadne hrane. Študija pri povečevanju pridelave hrane ne izključuje niti uporabe gensko spremenjenih organizmov ali pa nanotehnologije.

Prav ta del poročila je naletel na največje kritike okoljevarstvenih skupin, ki opozarjajo, da to ne more prinesti čarobne rešitve. "Če britanska vlada res želi zmanjšati lakoto v državah v razvoju, naj se najprej reši trdnega prijema lobistov bank in  podjetij, ki trgujejo z gensko spremenjenimi organizmi.

Poleg tega bi morala zlomiti tudi plenilske špekulacije bank in skladov, kar bo prineslo stabilne in nižje cene hrane,« je npr. prepričana direktorica "World Development Movement" Deborah Doane, ki dodaja: "Vlada bi se morala tudi osredotočiti na krepitev lokalnih trgov in podporo malim kmetom v državah v razvoju."

Vir: umanotera.org/etc