Piše: Rok Kralj

Ogljikov dioksid (CO2) je plin, ki najbolj pripomore k pretiranemu segrevanju zemeljskega ozračja in s tem k vse številčnejšim naravnim nesrečam (suše, poplave, orkani, različne ujme). Ta plin nastaja predvsem pri gorenju fosilnih goriv (nafta, premog). Ob velikih številkah – človeštvo letno »pošlje« v atmosfero približno 23 milijard (vsak prebivalec planeta povprečno 3,8 tone) ogljikovega dioksida – se zdi, da smo kot posamezniki skoraj popolnoma nemočni. A vendarle ni čisto tako.

Ker vemo, da največ tega plina absorbirajo oceani (s svojimi mikroorganizmi) in gozdovi ter druge zelene površine, lahko nekaj malega naredimo že s sajenjem dreves in drugih zelenih rastlin. Povprečno 25 let staro drevo v enem letu absorbira približno 4 kg (nekatere vrste več, nekatere manj) ogljikovega dioksida. To je sicer majhna količina, če vemo, da povprečen avto toliko CO2 spusti v ozračje že po samo 25 kilometrih vožnje. A bolje malo kot nič.

Drugi način pa je, da preprosto spuščamo v ozračje manj plina CO2, kar je mogoče že z odpovedjo kakšne nepotrebne vožnje z avtomobilom.

Že preprost izračun nam pokaže, kaj odpoved vožnje z avtomobilom (ali prevoz s kolesom, javnimi sredstvi) v resnici pomeni? En liter bencina, pri izgorevanju v avtomobilskem motorju, »proizvede« približno 2,3 kilograma CO2. Pri povprečni porabi povprečnega avtomobila (7 litrov na 100 km), le-ta »prispeva« v ozračje približno 160 g (0,16 kg) CO2 na vsak prevožen kilometer.

Pri 10.000 prevoženih kilometrih ˝obogatimo˝ naše ozračje z 1,6 tone CO2. Skoraj ni avtomobila, ki ne bi toliko kilometrov prevozil v enem letu. Če bi samo 1.000 ozaveščenih voznikov naredilo 1.000 km manj v enem letu, bi ozračju ˝prihranili˝ 160 ton tega toplogrednega plina. To pa ni več tako malo.

Če že ne moremo kaj dosti vplivati na početje velikih onesnaževalcev (ne gre samo za probleme onesnaženega zraka), poskrbimo za čim več zelenega in vsaj malo zmanjšajmo število naših potovanj. Zavest podjetnikov in politikov, ki bi prvim morali postaviti meje, je preprosto prenizka, da bi se resno lotili problemov onesnaževanja.

Naredimo vse, kar je v naši moči, da se nekega dne ne bomo zbudili na planetu, ki ne bo več primeren za človeka vredno življenje.

Vir: www.gibanje.org