Skozi sumerska očala
Koga ne zanima, kako je nastal svet - planet, na katerem živimo? Biblija o tem marsikaj pove, aSumeri so vedeli o tem povedati mnogo več. V nasprotju s svetopisemsko Genezo zgodbe ne pričenjajo s stvarjenjem Zemlje temveč razložijo, kako je nastajal celoten naš sončni sistem.

Danes obstaja gora literature, ki primerja mezopotamske tekste z bibIijskimi zgodbami. Če je v bibliji kopica nejasnosti (številne so posledica neustreznih prevodov), je teh v sumerskih tekstih mnogo manj. Razlage so tu presenetljivo natančne in se spuščajo celo v takšne podrobnosti kot so čustva posameznih akterjev.

Sumersko/babilonsko božanstvo svojega posla Stvarjenja ni končalo v šestih dneh, pač pa je popisano na šestih glinenih ploščah imenovanih Enuma Elish. Popisana razlaga nastanka sveta (našega planeta) je z logičnega stališča trdna, v podrobnostih izdelana in prepričljiva in navaja detajle, ki jih znanost odkriva, nekatere pa potrjuje, šele v zadnjem času.

Sumeri so nebesna telesa obravnavali kot živa bitja. Takšna obravnava nam tudi danes ni več tuja, saj je jasno, da se za takšno kompleksno stvaritvijo kot je planet (mnogo kompleksnejšo kot človek), skrivajo duhovne ravni, ki jih še zdaleč ne poznamo in ne razumemo. Temelji vsega, kar obstaja, so duhovne in ne materialne narave. Materialna raven je najgostejša raven manifestacije duhovnega, duhovno pa ima na materialno nesporen vpliv.

Če gledamo na nebesna telesa kot na bitja z določenimi lastnostmi, tedaj fizikalni vplivi postanejo odslikava čustvenih odnosov med posameznimi udeleženci. Takšen pogled prinese pestrost in globino, ki je tuja opazovalcem, ki razumejo samo medsebojno delovanje fizikalnih sil in geometrijskih razmerij. Seveda pa gre morda včasih tudi za kako pretiravanje, ki sodi v domeno človeške domišljije.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si