Države članice Evropske unije bodo v prihodnje lahko omejile ali prepovedale gojenje gensko spremenjenih rastlin, kot razlog pa bodo lahko navedle varovanje okolja. To med drugim predvidevajo spremembe sedanje zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ki so jih z veliko večino potrdili evropski poslanci. O spremembah zakonodaje mora zdaj odločati Svet EU.

Države članice unije sicer glede predlogov Evropske komisije o gojenju GSO niso enotne, tudi zaradi zaskrbljenosti, kako bi to sprejela javnost. Zato je najverjetneje, da bodo prizadevanja za opredelitev sprejemljive pravne podlage trajala še nekaj časa. Ko bodo države članice dosegle dogovor, bo o njem odločal Evropski parlament v drugem branju.

Evropska komisija je prvotno predlagala, da bi članice unije prepoved gojenja GSO, ki so v uniji sicer dovoljeni, lahko utemeljile na razlogih, ki niso povezani z zdravjem ali varovanjem okolja. Parlamentarci so zaradi mednarodnih pravil o prosti trgovini zahtevali trdnejšo pravno podlago, ki bi državam dovolila, da za prepoved navedejo tudi dodatne okoljske razloge ali socialno-ekonomske vplive.

Evropski poslanci tudi vztrajajo, da morajo države storiti vse za preprečitev nenamerne okužbe z GSO in vzpostaviti sistem za finančno odgovornost. Ta bo zagotovil, da bo morebitni onesnaževalec plačal za povzročeno škodo. Predpogoja za gojenje GSO sicer še naprej ostajata ocena tveganja in evropsko dovoljenje za pridelavo.

V EU je trenutno dovoljena pridelava dveh gensko spremenjenih rastlin: sorte koruze in sorte krompirja, namenjenega za proizvodnjo škroba. Že zdaj pa prepoved pridelave določenih GSO velja v Avstriji, Franciji, Grčiji, Luksemburgu, Nemčiji in na Madžarskem. Slovenija je v skupini držav, ki se zavedajo pomena velike biotske raznovrstnosti na svojem ozemlju in poudarjajo potrebo po strogem nadzoru nad GSO.

Vir: umanotera.org/etc