Japonska je doživela gospodarsko krizo (ki jo je sprožil padec na trgu nepremičnin, sledil pa je borzni zlom) že v letu 1990. Recesija, ki je sledila, je trajala več kot 15 let – kar je dlje kot velika recesija v ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar pa Lietaer in Belgin v knjigi, omenjeni med viri, navajata misel, da »Japonska kriza« morda ni bila osamljen primer, temveč simptom strukturnega zloma svetovnih razsežnosti, ki je pač najprej zadel Japonsko.

Do leta 1995 je večina Japoncev verjela, kar so jim govorili – da bodo stvari šle na boljše po nekaj težkih letih, kot v vsakem drugem poslovnem ciklu. Poskusili so z vsemi konvencionalnimi rešitvami za ponoven zagon gospodarstva, vključno z nizkimi obrestnimi merami (ki so padle vse do nič), davčnimi ugodnostmi, Keynesijanskimi spodbudami preko javnih del ter z obupanim poskusom, da bi spodbudili potrošnjo s sistemom kuponov.

Noben ukrep ni prinesel pričakovanih rezultatov in socialne posledice so bile pogubne. (Tudi v dobesednem pomenu; številni moški, ki so imeli na skrbi družino, so zaradi finančnega pritiska delali samomore, ko ob izgubi službe ali nižji plači enostavno niso več zmogli odplačevati hipotek.)

V 90. letih je tako vedno več ljudi, v vladnih kot tudi nevladnih krogih, začelo iskati nekonvencionalne rešitve. Takrat je prišlo do pravega razcveta 'lokalnih' valut na različnih področjih. Minister za gospodarstvo, Takeo Hiranuma, je opisal vladno podporo komplementarnim valutam z besedami: »Uporaba komplementarnih valut lahko pomaga končati dolgotrajno deflacijo japonskega gospodarstva, s tem ko zagotovi različna dodatna denarna sredstva na lokalnih ravneh.«

Danes je Japonska država z največ sistemi komplementarnih valut na svetu (600 sistemov konec leta 2003). Hkrati ima tudi največjo raznolikost tovrstnih valut. Ena od najbolj razširjenih je Fureai* kippu, ki se uporablja v socialne namene, na področju zdravstvene nege.

Sistem se na kreativen način loteva problema starajočega prebivalstva. Japonska ima najhitreje starajočo populacijo na svetu. Več kot 1,8 miljona Japoncev dnevno potrebuje pomoč in ocenjuje se, da se bo njihovo število podvojilo v naslednjih desetih letih. Hkrati so se mladi odselili od doma v precej večjem številu kot v prejšnjih generacijah.

Običajna dilema je med držanjem obljub upokojenim za ceno finančnega bankrota (npr. Nemčija in Skandinavija) ali postopnim manjšanjem podpore ostarelim na raven razpoložljivih sredstev (ZDA, Velika Britanija). Bivši japonski pravosodni minister Tsutomu Hotta pa se je ob svoji upokojitvi leta 1991 problema lotil drugače.

V okviru sistema Fureai Kippu posamezniki pomagajo starejšim ali hendikepiranim na kakršenkoli način z nego, ki je japonski nacionalni sistem zdravstvene nege ne pokriva: storitve na njihovem domu v zvezi s hrano ali dnevno kopeljo (ki je na Japonskem ritual), pomoč pri nakupih ali pripravi hrane, branje slepim osebam. Te elektronske »kartice« se vplačajo v računalniški varčevalni račun osebe, ki je storitev opravila.

Obračunska enota Fureai Kippu je ura dela. Za različne storitve se uporabljajo različne stopnje: npr. ena ura nakupovanja ali branja prinese dobropis enega Fureai Kippu, medtem ko je pomoč pri osebni negi vrednotena z dvema Fureai Kippu za vsako opravljeno uro dela. Zbrane dobropise lahko posameznik hrani za lastno uporabo v prihodnosti, ali pa jih prenese na drugo osebo po svojem izboru – običajno je to starš ali član družine, ki živi v drugem delu države in potrebuje podobno pomoč.

Trenutno v sistemu sodeluje okoli 400 neprofitnih organizacij, ki izdajajo in izmenjujejo Fureai Kippu. Sistem koordinira Sawayaka Healthcare Foundation s pomočjo dveh klirinških hiš.

Ker imajo ostareli pomoč na lastnem domu, se čas, ko se morajo preseliti v drage domove za ostarele, znatno odloži. Prav tako je čas, ki ga preživijo v bolnišnicah po zdravstvenih težavah, precej krajši. Vse to znatno zniža stroške družbe za skrb za ostarele – pri tem pa dejansko izboljša kvaliteto njihovega življenja. Ostarelim so ljubše storitve, ki so jih deležni v okviru Fureai Kippu, kot tiste, ki jih plačajo z jeni »ker je odnos drugačen, bolj oseben«. Ljudje, ki nudijo pomoč, pogosto dojemajo ljudi, katerim pomagajo, kot surogate za svoje starše.

Ta sistem ustvari tok resursov, ki za svoje delovanje ni odvisen od vladnih subvencij ali birokracije, dragega zavarovanja ali celo nacionalne valute. Prenosljivost Fureai Kippu jim daje vlogo menjalnega sredstva za skrb za ostarele; je specializirana komplementarna valuta, ki deluje vzporedno z nacionalno valuto. Podoben sistem snujeta tudi Kitajska in Švica.

* Fureai je japonski izraz, ki se nanaša na čustveno povezavo, ki nastane med ljudmi različnih starostnih skupin ali poklicev v skupnosti (»vzajemni stik«). Uporablja se takrat, ko gre za osebni, fizični stik, za razliko recimo od stika preko interneta.

Viri:
Community Currency Guide
Lietaer, B. & Belgin, S: Of Human Wealth Wikipedia
Nadaljnje branje:
Lietaer, B: Complementary Currencies in Japan today

http://marjanakos.wordpress.com