Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Je skrivnost zdravja v fruktozi?
Jabolčni sok, ki ga lahko kupite na policah trgovin, po mnenju biologa Petra Firbasa in laboratorijski potrditvi dr. Bratka Filipiča, deluje kot citostatik, torej zavira rast in pomnoževanje rakavih celic.

Biolog Peter Firbas, avtor raziskave o jabolčnem soku, se posveča citogenetiki že vrsto let. Edini v Sloveniji opravlja sistematični biomonitoring s čebulnimi ali Allium testi, s katerimi ugotavlja, kako neka snov poškoduje kromosome v celicah čebul. S tem testom je prišel na sled odkritju, da jabolčni sok verjetno deluje tudi kot citostatik, torej zavira rast in pomnoževanje rakavih celic.

V sodelovanju z biologom dr. Bratkom Filipičem z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je opravil raziskavo na rakavih celicah. Izsledki raziskav so potrdili, da jabolčni sok deluje kot citostatik. Gre za jabolčni sok, ki si ga vsak lahko pripravi doma ali ga kupi v trgovini. On je uporabljal pri raziskavah kupljenega.

Po izsledkih čebulnega ali Allium testa, ki ga je Peter Firbas, univ. dipl. biolog, iz Zasebnega laboratorija za rastlinsko aplikativno citogenetiko, opravil konec leta 2008, jabolčni sok izrazito zavira rast korenin testne rastline navadne mlade čebule. Kar 95 odstotkov celic se je preprosto ustavilo v profazi ali prvi fazi celične delitve. Hkrati pa na celični oziroma mikroskopski ravni ni povzročal kvarnih, mutagenih učinkov, to je poškodb genetskega materiala ali kromosomov.

Iz teh izsledkov je Firbas predvideval, da jabolčni sok deluje kot izrazit citostatik. Ta rezultat Allium metode je bil zanj zelo dober povod, da je dal pobudo biologu dr. Bratku Filipiču z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, da opravita raziskave z jabolčnim sokom še na rakavih celicah, ki rastejo v celični kulturi. »Preprosto me je zanimalo, kako bi se obnašale rakave in zdrave celice v mediju jabolčnega soka in mineralne vode. Izkazalo se je, da sem sklepal prav,« pravi Firbas.

HITREJE KOT CITOSTATIK
Jabolčni sok je deloval celo hitreje kot citostatik kolhicin, ki sem ga primerjalno uporabil v raziskavi in ki celice zaustavlja v poznejši fazi celične delitve. To je citostatik, ki se uporablja za zaustavljanje celičnih delitev v procesu tega Allium testa, da lahko potem pridemo do kromosomov.

Če testiram nek drug okoljski vzorec, recimo kemikalijo, in če se izkaže, da ta malo zaustavlja rast čebulnih korenin, potem se navadno tudi izkaže, da je ta snov za gene strupena. Ko pa sem s čebulnim testom testiral jabolčni sok, tega drugega učinka ni bilo. Zaustavljal je le rast čebulnih korenin, morda zaradi preveč sladkorja ali česa drugega, na celični ravni pa ni povzročal poškodb kromosomov. Če neka snov deluje tako, pomeni, da utegne delovati tudi citostatično.

Kako ste raziskovali?
Na celični kulturi, to je na umetnem gojišču, v katerem gojimo celice zunaj telesa, torej v umetnih pogojih za raziskovalne, diagnostične, terapevtske ali proizvodno-biotehnične namene. Gojenje celičnih kultur je postala stalna laboratorijska praksa sredi prejšnjega stoletja.
V celičnih kulturah smo uporabili dve vrsti celic. Prve so bile človeške rakave celice debelega črevesa.

Druge pa človeške normalne embrionalne celice WISH, to so celice človeškega zarodka, izolirane iz amnionske nosečnične tekočine – plodovnice, ki obdaja zarodek in omogoča njegov razvoj. Celice smo gojili v ustreznem Eagle gojišču v in vitro pogojih na mikrotiterskih ploščah. Celicam smo dodali jabolčni sok in mineralno vodo z različnimi razredčitvami ter po petih dneh inkubacije ugotavljali rast, pomnoževanje in preživetje celic.

Kaj ste ugotovili?
Na celičnih kulturah človeških rakavih celic debelega črevesa se je pokazalo, da jabolčni sok do razredčitve 1 : 64 zmanjša rast rakavih celic za 66,77 odstotka glede na izhodno število celic. Vzporedno pa se je zmanjšalo pomnoževanje celične populacije za 61,33 odstotka. Mineralna voda je prav tako zmanjšala rast rakavih celic, in sicer za 12,76 odstotka, ter zmanjšala pomnoževanje celične populacije za 7,70 odstotka. Lahko povzamem, da jabolčni sok in mineralna voda zavirata rast in pomnoževanje rakavih celic.

In kako deluje »pitje« na zdrave celice?
Na zdravih celičnih kulturah celic človeškega zarodka pa je bil učinek jabolčnega soka in mineralne vode ravno obraten. Prišlo je do rahlega povečanja rasti celic. Učinek jabolčnega soka na rakave celice in normalne celice človeškega zarodka je obratno sorazmeren. Višji odmerek jabolčnega soka in mineralne vode zavira rast in pomnoževanje rakavih celic, medtem ko zdrave celice človeškega zarodka v rasti in pomnoževanju spodbuja.

Ali bi iz tega lahko sklepali, da je za nosečnice in rakave bolnike koristno, da pijejo jabolčni sok?
Da. Jabolčni sok in mineralna voda sta s svojim blagodejnim delovanjem dopolnilo pri krepitvi telesnega obrambnega sistema pri morebitnem pojavljanju rakavih celic v telesu. Učinkovit imunski odziv, pri katerem vzajemno sodelujejo številne krvne celice in številne kombinacije med molekulami, neprestano odkriva nenormalne celice, ki bi utegnile biti rakave, in jih tako uniči. Imunski odziv je zgodnji pojav, v katerem telo razkroji večino tumorjev, to je skupkov izrojenih celic kakega tkiva ali novotvorbe, še preden bi jih bilo možno ugotoviti s kliničnimi preiskavami.

Rak je večstopenjski proces, ki se razvija in nastaja počasi, od dvajset do štirideset let. Preprečujemo ga lahko na mnogih stopnjah in prvo obrambo lahko okrepimo zelo zgodaj. Sprememba v obliki, strukturi in funkciji normalne celice v maligno – nevarno imenujemo transformacija, kjer celica pridobi lastnost neskončnega pomnoževanja. To je tudi ena od razlik med zdravimi in rakavimi, to je transformiranimi ali spremenjenimi celicami.

Kaj točno v jabolčnem soku učinkuje blagodejno?
Saj v tem je ravno skrivnost in novo nastali raziskovalni problem! Jabolko ima zelo raznovrstno sestavo: v prvi vrsti vodo, fruktozo, glukozo, minerale in vitamine; ne smemo zanemariti tudi vitamina C. Kaj je pravzaprav v našem primeru učinkovalo na zaviranje rasti rakavih celic, lahko le predvidevamo.

Ključni faktor je bila verjetno fruktoza, ker je je v jabolku največ. Znano je, da je razmerje med fruktozo in glukozo v jabolčnem soku v prid fruktoze, nekoliko manjše je v soku hruške, medtem ko je pri kakiju enako, pri breskvi in slivi pa je glukoze več kot fruktoze.
Znano je le, da vse tri postavke – rast, pomnoževanje in preživetje celic – spadajo pod prvo ocenitev možne protirakave dejavnosti.

Prehajanje ali vsrkavanje sladkorjev se med rakavimi in zdravimi celicami bistveno razlikuje, kakor tudi celična presnova. Rakava celica na primer zelo slabo vsrkava fruktozo, ker pa je ta hrana za celico, to posledično pomeni, da se rakava celica ne more deliti, ker nima hrane! Rakava celica pa vse svoje zmožnosti usmeri le v celično delitev, medtem ko se zdrava celica usmeri v določeno nalogo v telesu.

Ali ste jabolčni sok, ki ste ga uporabili v raziskavah, pripravili po kakšnem posebnem postopku?
Vsak si lahko jabolčni sok stisne sam. Jaz si ga nisem, uporabil sem že narejenega, ki ga iz slovenskih jabolk pripravlja slovensko podjetje. Gre za sok iz jabolčnega zgoščenega soka, razredčenega z v analizah dokazano visoko kakovostno naravno mineralno vodo.

Kako si ljudje sami doma pripravijo tak jabolčni sok? Ali ga morajo pasterizirati in razredčiti z vodo?
Zelo dober postopek je opisan v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba avtorja Richarda Willforda, ki jo je leta 1988 izdala založba Obzorja. Sicer pa je veliko postopkov opisanih na spletu. Gre pa za jabolčni sok, ki je vedno brezalkoholna pijača, in ne za jabolčnik ali jabolčno vino. Katero sorto jabolk uporabite, ni tako pomembno, saj imajo jabolka bolj ali manj enako sestavo.

Jabolčni sok mora biti razredčen. Jabolka se najprej sprešajo, nato se sok pasterizira oziroma prekuha pri 75 do 80 stopinjah Celzija, da uničite glive kvasovke in nastane sok. Če ga ne bi prekuhali, bi zaradi neuničenih kvasovk zavrel in nastalo bi jabolčno vino. S tem postopkom pri tej temperaturi pa ne uničite vitaminov in antioksidantov; če bi sok zavreli, bi pa že, denimo, izgubili nekaj vitamina C, ker je ta občutljiv na visoke temperature, medtem ko ostali minerali in sladkorji niso tako temperaturno občutljivi. Prekuhan zgoščen jabolčni sok nato še razredčite z vodo, kot denimo naredite malinovec; sicer ni piten, ker je pač pregost.

Koliko jabolčnega soka pa naj bi spili na dan ali koliko jabolk pojedli, da bi dosegli blagodejne učinke?
Že stari slovenski pregovor pravi, da »eno jabolko na dan odžene zdravnika vstran«. Sodobne znanstvene metode so torej dokazale, da je v tem veliko resnice. Dovolj je denimo zaužiti dva decilitra jabolčnega soka ali pojesti eno jabolko na dan. Seveda z lupino, saj je v njej šestkrat več blagodejnih snovi kot v jabolčnem mesu. Kolikor je meni znano, pripravek iz jabolčnega soka oziroma jabolk že uporabljajo v lekarniške namene, pripravek iz jabolk pa tudi v medicini na Portugalskem.

Tatjana Svete   

JABOLKA JEMO ŽE OD PRADAVNINE
Jablana (Malus) je tako splošno znana, da je ni treba posebej predstavljati. Razne vrste so gojili že v pradavnini; v švicarskih jamah so tako našli dvajset to trideset tisoč let stare dokaze, da so že tedaj jabolka gojili za prehrano. V antičnem Rimu pa so jih že zavestno uporabljali v zdravilne namene. Plinij starejši, naravoslovni pisec v antičnem Rimu, omenja devetindvajset sort jabolk. In že takrat so opazili, da ima pitje jabolčnega soka blagodejne učinke na človeško telo. Plinij starejši omenja, da je treba rimskemu vojaku na dan zagotoviti eno jabolko in eno čebulo.

Karel Veliki je v devetem stoletju uvedel sistematično sadjarstvo, kar je prispevalo dvesto novih sort. Danes jih je znanih več kot dva tisoč petsto. Jabolko je bilo vedno v središču lekarništva in zdravstva. Sodobne laboratorijske raziskave so jabolku oziroma jabolčnemu soku dale povsem novo vsebino, saj spodbudni izsledki dajejo prvo ocenitev protirakave dejavnosti, opisuje jabolka skozi zgodovino biolog Peter Firbas.

Jabolčni sok si je dobro stisniti doma ali v službi. Z naravno hrano, tu so pomembni sadno-zelenjavni sokovi, kjer je spet osnova jabolko, si je mogoče številne kronične bolezni in tudi raka odpraviti. O tem nas temeljito pouči knjiga Gersonova terapija (dosegljiva je na www.misteriji.si). V Ljubljani in okolici se je mogoče oskrbeti z ekološkim sadjem in zelenjavo tudi tako, da vam želeno dostavi na dom ali delovno mesto enkrat ali dvakrat na teden podjetje Ekosara (www.ekosara.si, 031/665 373). Stalnim odjemalcem ponudijo po znižani ceni sokovnik, narejen po standardih za cejenje za zdravljenje primernih sokov.

Polifenoli iz jabolk odložijo začetek s staranjem povezanih bolezni

Jabolko na dan …

Jabolka, še posebno njihova lupina, so med sadjem najbogatejši vir posebnih molekul, polifenolov. Ti delujejo proti oksidativnemu stresu, proti vnetjem in proti škodljivi glikaciji – trem pomembnim dejavnikom staranja telesa. Obstajajo prepričljivi dokazi, da imajo polifenoli v jabolku sposobnost preprečiti, morda celo preobrniti spremembe, ki sicer vodijo do srčnožilnih bolezni, raka, v povišan krvni sladkor in celo resna vnetja. Glede na to, da ozaveščeni ljudje že danes zaužijejo široko paleto polifenolov (na primer z zelenim čajem in granatnim jabolkom), bi dodatni dnevni odmerek od 300 do 600 miligramov jabolčnih polifenolov lahko zadoščal za dosego vseh omenjenih učinkov.

V zadnjem času so raziskovalci iz treh različnih laboratorijev objavili raziskave, kako molekule polifenola, pridobljene iz jabolk, podaljšajo življenje različnih živalskih vrst. Raziskave, kot navaja ameriška revija Life Extension, so pokazale različne mehanizme delovanja jabolčnih polifenolov in dokazale, da so ti učinkovito hranilo proti staranju.

Polifenoli iz jabolk, kot kaže, spremenijo delovanje nekaterih signalnih molekul in tako odložijo začetek s staranjem povezanih bolezni. Poleg tega morda tudi posnemajo učinek omejevanja kalorij, znane metode proti staranju. Eden od pomembnejših polifenolov, floridzin, nakopičen predvsem v jabolčni lupini, ima zmožnost zmanjšanja posledic visokega krvnega sladkorja in glikacije. Tri različne raziskave na treh različnih življenjskih vrstah dajejo odgovore, zakaj jabolko na dan v resnici odžene zdravnika stran.

1. DOKAZ
Ko so kulturi kvasovk S. cerevisiae (ki imajo podobne osnovne življenjske procese kot višje razviti organizmi, zato jih pogosto uporabljajo v raziskavah) dodali floridzin, so jim za dvainpolkrat podaljšali obstoj. Polifenoli so izboljšali odpornost kulture na oksidativni stres na dva načina: z zmanjšanem nastajanja visoko reaktivnih spojin in z okrepitvijo izražanja genov, ki so del učinkovitega antioksidativnega odgovora. Povečali so tudi izraženost sirtuinov, molekul, ki sprožijo ugodne učinke na tkiva, podobne omejevanju kalorij.

2. DOKAZ
Še ena vrsta, ki jo pogosto uporabljajo za proučevanje staranja, je glista C. elegans, ki se hitro razmnožuje in je pospešeno podvržena podobnim procesom staranja kot človek. Polifenoli so v laboratoriju njeno življenje podaljšali za 12 odstotkov. Tudi tu so raziskovalci opazili mehanizem delovanja polifenolov na sirtuine in učinke, podobne omejevanju kalorij, ki upočasnijo staranje.

3. DOKAZ
Tretji vzorčni model proučevanja je bila sadna mušica D. melanogaster, ki so ji jabolčni polifenoli življenje podaljšali za deset odstotkov. Sprožili so delovanje genov, odgovornih za naravno antioksidativno obrambo in zavrli izražanje genov z nasprotnim učinkom. Zanimivo je, da so pri teh nekoliko zapletenejših organizmih jabolčni polifenoli delno spreobrnili delovanje toksinov, ki sicer povzroči zgodnjo celično smrt in poslabša gibljivost. Prav poslabšana gibljivost pa je značilna za staranje vseh živalskih vrst in zato znanstvenike še posebno zanima.

JEJTE POLIFENOLE
Konsistentni rezultati na treh različnih organizmih dajejo slutiti, da lahko njihove zaključke posplošimo še na preostale živalske vrste. Zdaj je tudi bolj jasno, zakaj so velike epidemiološke raziskave pokazale, da so ljudje, ki pojedo veliko polifenolov, bolje zaščiteni pred rakom, boleznimi srca in ožilja ter drugimi boleznimi, ki jih povzročata oksidativni stres in vnetje. Tako se je na primer v eni od raziskav pri ljudeh, ki uživajo veliko polifenolov, za 31 odstotkov zmanjšala splošna umrljivost. Spet druga raziskava pa je pokazala kar za 43 odstotkov zmanjšano umrljivost zaradi srčnožilnih bolezni pri velikih ljubiteljih uživanja jabolk.

Ajša Kranjc   

VPLIV UŽIVANJA JABOLK IZ INTEGRIRANE PRIDELAVE NA ZDRAVJE (SLOVENSKE ŠTUDIJE)
Študije o tem, kako redno uživanje jabolk vpliva na zdravje in kako način pridelave jabolk vpliva na kakovost sadežev, potekajo pod okriljem Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije od leta 2006 naprej, opravljajo pa jih strokovnjaki iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije), Biotehniške fakultete (Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo) ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (Inštituta za imunologijo in mikrobiologijo).

Po izsledkih teh slovenskih raziskav redno uživanje jabolk, pridelanih na integriran način, pomembno vpliva na mehanizme v telesu, ki so vpleteni v nastanek vseh sodobnih kroničnih bolezni. Z rednim uživanjem teh jabolk upočasnimo procese staranja in zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja, raka, astme, kronične obstruktivne bolezni, predvsem na pljučih, in vplivamo na mehanizme, ki blažijo posledice sladkorne bolezni.

V eni izmed raziskav so proučevali vpliv slovenskih jabolk iz integrirane pridelave pri dvanajstih moških, starih od 40 do 55 let, ki so zaradi stresnega načina življenja že imeli povečano tveganje za nastanek teh bolezni. Ob sicer nespremenjenem življenjskem stilu so dvakrat po štiri tedne uživali po tri jabolka na dan, in sicer sorte jonagold iz slovenske lokalne integrirane pridelave.

Na dan so torej pojedli povprečno 600 gramov jabolk, kar je približno priporočljiva količina sadja na dan. Raziskava je potrdila, da se je preiskovancem po štirih tednih uživanja jabolk v telesu izboljšalo antioksidacijsko stanje. Povrhu se je začel kazati trend k zniževanju ravni maščob v krvi, predvsem celotnega holesterola in LDL-holesterola, vemo pa, da zvišana raven maščob v krvi zvečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.

Strokovnjaki priporočajo jabolka iz slovenske integrirane ali ekološke pridelave. Zadnja imajo še več blagodejnih fenolov od tistih iz integrirane pridelave, saj je ekološka pridelava za rastline bolj stresna kot integrirana, pri kateri se napad bolezni in škodljivcev lahko omeji s fitofarmacevtskimi sredstvi. In bolj ko se morajo rastline varovati same, brez pomoči fitofarmacevtskih sredstev, močnejšo obrambo razvijejo, zaradi tega imajo v lupini več za človeka blagodejnih fenolov.

To so snovi, s katerimi jablana sadeže varuje pred žgočim soncem in drugimi neugodnimi okoljskimi vplivi, v človeku pa zmanjšujejo škodo, ki jo delajo prosti radikali. Fenoli torej delujejo kot antioksidanti. Največ dobrodejnih fenolov pa je prav v lupini ekološko pridelanih plodov. Jabolka z veliko blagodejnimi fenoli prepoznate po rdeči barvi in malo bolj trpkem okusu.

Učinek uživanja jabolk na zdravje je največji spomladi, ker je tedaj telo izčrpano zaradi zime, med katero je na voljo manj svežega sadja in zelenjave ter smo manj telesno dejavni. Kdor slabo prenaša presna jabolka, naj uživa kuhana ali pečena, kajti toplotna obdelava popolnoma ne uniči deleža blagodejnih fenolov v sadežu.

Izsledke slovenskih raziskovalcev potrjujejo tudi rezultati obsežne desetletne epidemiološke raziskave v Nemčiji, ki je vzela pod drobnogled vse vrste sadja in zelenjave. Po njej so prav ljudje, ki so redno uživali jabolka, delno tudi hruške, redkeje obolevali za vsemi sodobnimi kroničnimi boleznimi.