Ta svet, za katerega mislimo, da je fizičen in ga kot takšnega tudi dojemamo, bi po najnovejših znanstvenih odkritjih lahko bil tudi iluzija. Nič naj ne bi obstajalo zunaj nas v smislu kot mi dojemamo svet okoli nas. Kar je zunaj nas je le frekvenčno polje, ki ga dekodiramo v hologramsko realnost. Če ta stvar dejansko drži, potem bi nekdo, ki se tega zaveda, na zelo lahek način tudi manipuliral z nami.

Laično bi si to lahko razložili na način, da so naša telesa zaklenjena v frekvenčno omejeno stanje, v okviru katerega lahko izkušamo našo realnost. Torej, neskončna zavest, kar smo, se lahko v tem primeru izraža skozi naša telesa v zelo omejenem spektru. Če mislimo, da je ta biološki računalnik vse kar smo, se lahko hitro ujamemo v zanko petih čutil in fizičnega sveta.

“Realnost je iluzija, čeprav zelo prepričljiva"
(Albert Einstein)

Odkar bolj zavestno izkušam življenje, se znova in znova potrjuje, da sami kreiramo svoj svet, s svojimi mislimi - v ezoteričnih vodah že klišejski izrek: 'kar razmišljamo, to izkušamo'. Če razmišljamo, da smo majhni in nemočni potem bomo skozi življenje to tudi izkušali, zavedati pa bi se morali, da majhen in nepomemben jaz ne obstaja drugje kot v naših glavah oz. umu in je samo naš pogled na svet – naša percepcija. Celotna ideja elit, ki upravljajo z našimi življenji pa je ravno v tem, da nas kar se da trdno držijo v tej miselnosti ter v občutku, da nimamo nobene moči. Ničkolikokrat sem že slišal odgovor »ja kaj boš pa naredil, saj ne moreš nič spremeniti«. Tako je stvar najbolje prepustiti avtoriteti, političnim in drugim elitam, saj so le ti veliko pametnejši in najbolje vedo, kaj je dobro za nas oz. za njih. Kakršnekoli ideje o spremembi sistema so takoj ožigosane kot kaotične in radikalne.

Mali človek, zbudi se. Ljudi, ki si volil, da odločajo v tvoje najvišje dobro v resnici skrbi zate, kot za lanski sneg. Preveč so obremenjeni sami s svojo pomembnostjo, pohlepom in lastnimi interesi, z zelo redkimi svetlimi izjemami. V piramidnem sistemu morajo tako ali tako ubogati svojega nadrejenega, tako da na koncu pridemo do centraliziranega sistema s katerim upravlja samo peščica ljudi, mogoče kakšen dober promil človeštva.

Največji hipnotizer je sigurno škatla v kotu sobe, ki dosledno pere naše možgane in nas uči kaj je prav in kaj narobe, kaj je moralno in kaj nemoralno, kaj je res in kaj ne. TV in splošna občila pa niso edina orodja s katerimi se poslužujejo človeka obdržati v nizkem stanju zavesti. Temu so pripomogle skozi tisočletja tudi religije in vse ostale indoktrinacije, danes pa se največja bitka bije na področju kemikalij, ki jih spuščajo v zrak, spremenjene hrane s težkimi kovinami, flora v vodi, wi-fi frekvenc, mobilnih transformatorjev itd. itd. Mogoče je za nekoga to znanstvena fantastika, mogoče pa lahko vsakdo o tem sodi, če naredi tudi kakšno raziskavo. Resnica je dobesedno na dlani in ne govorimo več o teoriji zarote, ki jo že sama beseda spravi v omejeno škatlo, temveč o nešteto dejstvih, ki bi si, če ne drugega vsako za sebe zaslužilo vsaj svojo škatlo.

Ko smo že pri škatli, bi lahko s prispodobo opisal, da mi vsi živimo v sobici v kateri ni ničesar drugega, kot ena sama vrata. Skozi ta vrata je splošno znano, da se ne sme stopiti, kajti to je čudaško in iluzorno. Vse kar je izven te sobice je tabu tema in družbeno nesprejemljivo. Vsi vemo, da se skozi ta vrata ne sme, kajti ta sobica je vse kar je in smešni bi bili, če bi razmišljali, da je karkoli drugega izven te sobice. Pa vendar se zgodi, da nekdo izstopi in ugotovi, da je zunaj nje veliko več, kot bi si kadarkoli lahko predstavljali v naši najbolj bujni domišljiji. To je naše naravno stanje. Temu nekateri pravijo tudi prebujenje. Šele, ko izstopimo iz te majhne sobice lahko dejansko vidimo njen pravi obraz.

Na kratko, sistem v katerem smo, se zelo trudi, da bi človeštvo na vsak način ostalo v tej sobici, ker če bi izstopili in uvideli da nismo majhni in nepomembni, temveč, da smo večna zavest in ne samo fizična telesa, bi bilo igre v majhni sobici zelo kmalu lahko konec.

Zakaj takšne tematike? Zato ker se nahajamo na samem robu. Ali se bomo prebudili ali pa se bomo prepustili transhumanizmu. Pustili, da nam med drugim v desno roko vstavijo tudi čipe (rfid-radio frequency identification) ter dokončno našo naravo in telesa prepojijo s težkimi kovinami (chemtrails, gso itd.). Mimogrede, o tem je govoril tudi nedavno preminuli glasbenik Prince. Kakšno na-ključ-je, da je umrl tako mlad in vitalen.

Veliko je raziskovalcev t.i. teorij zarot in nič ni narobe, da izvemo za vse manipulacije in genocid, ki se izvaja nad nami v svetovnem merilu, vendar najbolj pomembno je, da se začnemo zavedati, da je vse skupaj iluzija in deluje samo toliko časa, dokler smo ujeti v zapor petih čutil in v okviru tega predvsem nizkih frekvenc strahu, ki se v nas poraja v veliki meri na podzavestni ravni, zaradi vseh zaznav predstavljenih grozot, nasilja, vojn, nesreč… našega zunanjega sveta.

Prebujeni človek težko dojame stopnjo ignorance na kateri je danes večina človeštva, ki mu ni mar za sebe kaj šele za svoje potomce. Raje obračajo glavo stran in se prepustijo svoji navidezni varnosti in ugodju ter prepuščajo, da nekdo drug odloča namesto njih. Kaj bomo rekli svojim vnukom, da smo delali, medtem ko se je svet spreminjal v novo svetovno ureditev po Orwell-ovem antiutopičnem romanu 1984, ki govori o totalitaristični državi totalne kontrole, po principu vseprisotnega Velikega brata, ki je bil uvrščen v žanr znanstvene fantastike?

Realnost ali iluzija?
Naša realnost in obenem iluzija.

Prisrčen pozdrav,
Peter Veselič

Vir: www.mychi.si