Organsko pridelana  hrana velja za tržno nišo, luksus, ki si ga lahko privoščijo samo bogati. Ampak znanstveniki so sedaj servirali dokaze (oziroma vsaj študije), ki govorijo v prid ekološkemu kmetijstvu. To ne bi samo pripomoglo v boju zoper svetovno lakoto, izboljšalo bi tudi stanje v naravi.

Danski raziskovalci so ugotovili, da tudi če se 50 procentov obdelovalne zemlje do leta 2020 v državah izvoznicah (Evropa in Severna Amerika) spremeni v organsko pridelavo, to ne bi vplivalo na oskrbo hrane v Saharanu v Afriki. Medtem ko bi se produkcija hrane zmanjšala, bi bila razlika na rastlino veliko manjša, kot so včasih predvidevali in dvig svetovnih cen hrane bi ublažilo izboljšanje okolja in ostale prednosti.

Podobna usmeritev na ekološko kmetovanje v Saharanu v Afriki, bi lahko zmanjšala njihovo lakoto in prekinila bi se njihova odvisnost od izvoza. Kmetje, ki bi začeli uporabljati tradicionalne kmetijske metode, ne bi porabili denarja za drago kemijo in bi lahko tako vzgojili več različnih in  trdoživih rastlin. Poleg tega, če bi bili njihovi izdelki certificirani kot ekološki, bi lahko izvažali presežek po višjih cenah.

Posledice klimatskih sprememb bodo najprej občutili najrevnejši, preusmeritev na ekološko kmetovanje bi bilo zategadelj zelo dobrodošlo. Raziskovalci univerze v Michiganu so ugotovili, da bi globalna preusmeritev na ekološko kmetijstvo doprinesla najmanj 2 641 kilokalorij na osebo na dan, kar je samo za nekaj nižje od sedanje proizvodnje, ki doprinese 2 786 in do največ 4 381 kilokalorij na osebo na dan.

Ta model torej sugerira, da ima ekološko kmetijstvo potencial pri zagotovitvi svetovnih zalogo hrane, podobno kot to dandanes “uspeva” konvencionalnemu kmetijstvu, ampak z zmanjšanimi posegi in vplivi na okolje. Ekološko kmetijstvo, ki se definira kot “holistični” prehrambeni sistem, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, znižuje onesnaževanje in s tem izboljša zdravje planeta, se trenutno izvaja v 120 državah.

Vir: www.globalgoodnews.com/