Piše: Lidija Polajžer Anina

Ljubosumje in zelo sorodno čustvo, zavist, srečujemo tako rekoč na vsakem koraku. Srečamo ga v poslu, prijateljstvu in partnerstvu, v družbi nasploh je zelo prisotno in pravzaprav samoumevno. Je vzrok za mnoga nesoglasja in za še več nesrečnega počutja posameznikov. Pri svojem delu srečujem ljubosumje in zavist praktično pri vsaki stranki, bodisi izvira iz nje ali pa je uperjeno nanjo.

Seveda je tu še polno spremljajočih se čustev, ki podpirajo ljubosumje in zavist na eni strani ter ogroženost na drugi strani. Ob nepravem reagiranju na napadeni strani postaneta namreč žrtvi obe strani, nemalokrat še kakšna tretja oseba ali skupina.

SAMI VODIMO TOK DOGAJANJA

Ljudje smo zelo raznoliki, a kljub vsemu v nekaterih stvareh tako zelo podobni. Sama se raznolikosti najbolj zavedam na kakšnih množičnih srečanjih, dogodkih, kot so koncerti ali sejmi. Poglejte, res poglejte enkrat večjo množico ljudi. Kaj vidite? Vidite točno tisto, kar želite sami. Dojemanje sebe in okolice je namreč izraz lastnega počutja, lastne slike o sebi in svojem mestu v družbi. Spet smo pri dejstvu, ki ga vedno znova poudarjam. Vsak posameznik je center dogajanja na svoji življenjski poti in mi sami določamo vse, kar se nam dogaja in kar se nam bo zgodilo.

Naredite preizkus na sebi tako, da zamižite in si predstavljajte množico ljudi. Polno zelo raznolikih ljudi je pred vami. Opazujte jih in si zapomnite, kaj vse opazite. Kaj ocenjujete? Kaj je tisto, kar najbolj zaposluje vaše misli, kaj pritegne vaš pogled? Potem vključite sebe v to množico ter opazujte svoje občutke, kako se počutite, kaj opazite, oziroma mogoče drugi opazujejo vas?

Na takšen način lahko zelo hitro ugotovite, kaj vas v življenju najbolj obremenjuje, kaj je tisto, kar vam največ pomeni, ter hkrati kar vas najbolj moti. Če v množici najbolj izstopa neka oseba, ki je oblečena v zelo nenavadna oblačila ter vas ta oseba moti, vas je torej strah, da bi bili drugačni, čeprav mogoče v sebi celo čutite željo po tem.
Odkrijte skratka čim več negativnih občutkov s to vajo in o sebi boste spoznali marsikakšno lastnost, ki jo lahko z aktivnim in zavestnim delom na sebi odpravite in tako zelo izboljšate svoje življenje. To je vaja, ki jo lahko delate zelo dolgo časa in vam bo vedno znova prinašala nova spoznanja, nove naloge za nove uspehe vse do tistega trenutka, ko se boste v popolni gneči počutili tako, kot se počutite sami s sabo. Srečni, umirjeni, z občutkom, da vas množica niti ne obsoja, niti ne poveličuje.

Ocenjevanje v katerokoli smer prinaša tekmovanje, ki je odlična podlaga za ponos ter posledično zavist in ljubosumje. Vsa negativna čustva pravzaprav gojimo na ocenjevanjih, primerjavah in tekmovanjih. Priljubljenost tekmovanj je izjemna in dandanes tekmujemo praktično že v vsaki malenkosti. Samo da bi bili najboljši ali vsaj boljši od nekoga, ki nam bo potem neka vrsta tolažbe, češ da je večja zguba, kot smo mi sami. Tekmovanja se začenjajo vedno bolj zgodaj, že v vrtcu otroke učimo nujnost tekmovanj, sledijo boji za ocene, pozornost staršev, sošolcev, učiteljev in še bi lahko naštevala.

POGLED VASE

V vsej tej zgodbi pa ob vzgoji pozabljamo na pozornost, ki je pravzaprav edina pomembna. Pozornost na sebe. Le čigava pozornost bi lahko bila bolj pomembna, kot je lastna pozornost, saj če pozabim že sama nase, le kako ne bi pozabili name drugi?

Tu lahko naredimo novo vajo. Poglejte se v ogledalo in opazujte svoje misli. Kaj vam pravijo? Kaj vse vas moti na sebi, kdo vse je lepši, pametnejši, ima mlajši obraz? Opazili boste nešteto pomanjkljivosti in vsi bodo naenkrat lepši od vas, dokler se ne boste končno spomnili na neko osebo, ki pa le ima dve gubi več od vas. Takrat boste kar malo potolaženi …

Če je vaš pogled v ogledalo res dal takšno sliko, ki sem jo opisala, vas čaka še veliko dela. Dobra novica pa je, da vam lahko uspe to nezadovoljstvo odpraviti, resnično odpraviti. Poglejte se še enkrat v ogledalo. Poglejte se od daleč in si recite: "Lep-a si!" Mogoče si tega ne boste verjeli sprva, a ob mnogih ponovitvah, enkrat, dvakrat  … desetkrat na dan, boste začeli že malce verjeti, da mogoče pa le niste tako napačni. Nadaljujte z bližnjim pogledom, z opazovanjem vseh "napak", ki vas sicer spravljajo ob pamet, in jih sprejmite kot lepe, kot del sebe. To namreč tudi ste vi. To je vaše telo, vaše orodje, ki je točno takšno, kot ga vidite, in z vami ravna, kot ravnate vi z njim.

Veliko ponovitev bo potrebnih, da spremenite mnenje o sebi, o svojem telesu, saj ste do danes to telo, svojo osebnost nemara zaničevali in vsaka rana potrebuje določen čas, da se zaceli. Toda ko to dopoveste sebi, se pojavi nova težava, ki je nemalokrat ravno vzrok za samo zaničevanje. Okolica.
"Okolica pravi, da sem grd-a, nepriljubljen-a … karkoli slabega pač že sem. V primerjavi z drugimi namreč, res ne spadam v ta družben ideal." Pa smo spet tukaj, pri tekmovanju in pri želji, da nekam spadamo. Spadamo v družbo, ki je skozi čas oblikovala neke splošne trende, v katere naj bi se vpeli, da bi bili vsi srečni ("no ja, da me bo družba sprejela …").  Dejstvo pa je, da družba nikoli ne bo popolnoma zadovoljna z vami. Nikoli. Zakaj? Kajti dokler ne boste točno takšni, kot dejansko ste, v sebi, ne boste imeli notranjega miru in bo okolica vedno našla nešteto napak, ki jih boste lahko spreminjali v nedogled.

S SPREJEMANJEM DO ISKRENE LJUBEZNI

Ljudje smo individualisti, to je čisto dejstvo. Že naši prstni odtisi so dokaz, da je vsakdo izmed nas drugačen in zakaj bi morali torej slediti nekim družbenim označbam? Zakaj se vedno znova ujamemo v igro tekmovanja, primerjanja, prilagajanja? Sprejemanje sebe je prvi korak in ob resničnem, popolnem sprejemanju sebe tudi zadnji, saj takrat ni več potrebe po primerjanju z drugimi, ni več tekmovalne želje, ponos izgubi svoj pomen in ostane le še tisto pravo - iskrena ljubezen do sebe in odsevanje brezpogojne ljubezni v svet.

Nesprejemanje in dojemanje sebe se dandanes zelo dobro vidi v partnerstvih. Vedno večje število ločitev in nesrečnih partnerstev je rezultat iskanja presežkov, saj ljubezen preprosto ni več dovolj, nemalokrat je pravzaprav na stranskem tiru, je pozabljena. V pehanju za materialnimi dobrinami in iskanju slepe družbene družinske sreče ljudje pozabljajo na to, kaj si oni sami dejansko želijo, in konec koncev pozabijo razumeti ter resnično videti tako sebe kot partnerje in otroke. Ni več stvar v tem, kaj si želijo oni, namreč življenje postane neka splošna rutina, ker se nekaj spodobi, ker je tako prav, ker tako živijo vsi … ker tako pač je.

Življenje tako zelo hitro postane navada, ki s svojo dolgočasnostjo ljudi izčrpa, in namesto da bi našli ponovno pravi stik sami s sabo, stik s svojo družino, izberejo lažjo pot, beg iz realnosti in si ob zakonu "privoščijo" kakšno avanturo, ki jim začasno celo res povrne energijo za življenje, toda varanje še dodatno spodbuja ljubosumje, kar nesoglasja le še povečuje. Skok čez plot nikoli ni prava rešitev.

Pred dnevi sem se sprehajala po Portorožu in uživala v najlepšem možnem razgledu. Pred mano se je namreč sprehajal starejši par, ki se je držal za roke in je izžareval izjemno ljubezen, zadovoljstvo in sprejemanje. Fascinirala sta me s svojo energijo, saj sta bila tako zelo naravna, iskrena … kot da sta se zaljubila pred petimi minutami. Takšno energijo želim prav vsakemu zemljanu!

Pa vaše partnerstvo? Ima potencial, da se boste pri svojih 80-ih letih tako polni ljubezni sprehajali z roko v roki? Seveda ga ima! Vsako partnerstvo, tudi če se vam zdi, da je ljubezen zbledela, ima ta potencial. Ljudje partnerstvo jemljemo preveč samoumevno in po določenem času, ker ne vlagamo več energije vanj, lahko zbledi, kar pa ne pomeni, da ga ne moremo osvežiti. Pozabite na zamere, na vse tiste trenutke, ko ste bili v vezi razočarani, in se odločite začeti znova. Spomnite se partnerja/partnerke v vajinih začetkih, na vajinih prvih zmenkih. Podoživljajte tiste občutke in se ponovno zaljubite ter potem negujte to ljubezen.

Seveda je pomembno, da najprej sprejmete sebe in partnerja/partnerko točno takšno oziroma takšnega, kakršna sta. Obsojanje za pretekla dejanja vam ne bo obrodilo rezultatov, zato poskusite živeti vsak trenutek znova ter gradite novo pot na novih temeljih. Partnerstvo ni tekmovanje za pozornost in ljubezen, ampak gre za čustvo, ki ga je potrebno negovati in množiti.

Negativna čustva torej odložimo stran in delajmo na sprejemanju sebe ter vseh ljudi tega sveta! Vsi smo, kar smo, in vsi si zaslužimo čudovito življenje. Opustite obsojanja, obrekovanja in kritike ter namesto tega raje vsak dan koga pohvalite … najprej seveda tisto osebo, ki vas opazuje v ogledalu, ki naj bo stalno nasmejana in polna ljubezni, sprejemanja, zadovoljstva - naj bo srečna!