Obstajata dve vrsti ljubezni;
ena je pogojna, druga pa brezpogojna.

Partnerska ljubezen je pogojna,
dokler partnerja izpolnjujeta pogoje
zaradi katerih sta skupaj
kot recimo zvestoba, njuna veza traja,
ko eden od njiju prekrši zvestobo,
lahko taka veza razpade.

Seveda pa obstajajo tudi taki partnerji,
katerim zvestoba ne pomeni nič
in so skupaj zaradi drugih ljubezenskih razlogov.
Pogojna ljubezen ima veliko obrazov.

Smejem se, ko berem nekatere avtorje,
ki trdijo, da je edina prava ljubezen materinska ljubezen.
Materinska ljubezen je hudo pogojna ljubezen.
Ne razlikuje se dosti od ljubezni do psa.
Dokler otrok uboga je ljubezen matere zelo prizanesljiva,
ko pa ne uboga se spremeni v kaznovanje.
Isto je s psom, dokler te uboga, ga imaš rad,
ko pa te začne gristi, ga daš stran.

Ljubezen z veliko začetnico pa je res vsepovsod,
saj ta Ljubezen ni nič drugega kot sam Bog,
ampak dokler je zares ne začutiš v svojem srcu,
je žal ta "ljubezen" samo tvoja fantazija
in se ti o pravi Ljubezni niti ne sanja.

Ljubezen z veliko L, ki je brezpogojna
je kot narava, ki nam daje plodove,
ne da bi za to kaj zahtevala nazaj,
do nje lahko prideš samo skozi samospoznanje,
kako priti do tja, kjer je ta Ljubezen doma
kako najti to božansko notranjo pot,
pa ti lahko pokaže le pravi Gospod,
človek, ki je mojster modrosti.

Tako je to veno bilo,
tako to je
in tako to vedno tudi bo.

Stoyan Svet