Naravno stanje duše je mir. Vsaka duša si izbere take preizkušnje bolečine in težave, da se iz njih nauči, kar je potrebno, da preseže trpljenje. V inkarnaciji naj bi se duša spomnila, kaj se mora naučiti v tem življenju, saj ji je bila ta informacija pri rojstvu izbrisana iz spomina.

Tako kot je zdravje naravno stanje in ne odsotnost bolezni, je človek pozabil, da je božansko bitje, ki se je sposobno samo ozdraviti oz. ostati miren v svojem duhu.

Nemir, strah, sovraštvo, ljubosumnost, pretirana jeza, dolgotrajna žalost, ipd. so čustva, ki kažejo na pomanjkanje znanja, zavedeno napačno informiranje ali po dolgotrajnem stanju (dolgotrajno pretirano čustvo je 3 mesece) nastopi bolezensko stanje ali obolenje na določenem predelu telesa oziroma organa. Če se še vedno oseba ne zaveda, da se je potrebno spremeniti, lahko nastopi obup in apatičnost. Ni se potrebno na »zunaj« spremeniti, menjati je potrebno le vzorce mišljenja, spremeniti stil življenja in vnesti drugačen odnos do sebe, drugih ljudi, stvari in dogodkov. Zato poudarjamo, da je treba spremeniti v prvi vrsti – sebe.

Še enkrat poudarimo, da se bodo situacije in dogodki spremenili, če spremenimo svoje misli in naš odnos do stvari in samega sebe… edini možni odgovor, če se drugi ljudje, ki nas obdajajo, ne bodo spremenili – bomo mi spremenili pogled in odnos do njih. Morda jih bomo celo razumeli, da ne zmorejo drugače, da vsak dela tako, kot najboljše zna in zmore.

Konfliktna oseba potrebuje ljubezen in sprejemanje samega sebe. Išče potrditve, ljubezen, sprejetost, saj si sama sebi tega ne zna dati zaradi pomanjkanja samozavesti, kar kaže na primanjkljaj v otroštvu. Tako kot je najbolj učinkovito, da nasilnega, agresivnega otroka objamemo in mu povemo, da ga imamo radi, je potrebno tudi pri odraslih ljudeh prepoznati njihovo nemoč , strah, klic na pomoč zaradi pomanjkanja ljubezni, sprejetosti in opaženosti. Odrasle nedorasle umirimo tako, da se do njih vedemo sočutno in mirno, jim damo občutek, da je vse vredu, da so oni vredu. Ljudje na različne načine kažejo/se obnašajo, ko želijo nekaj doseči, pa to ne znajo/zmorejo povedati oz. narediti. Seveda imamo odklonilen odnos do takih posameznikov. Opazimo, da jih je vedno več in vedno več tistih posameznikov, ki se na »krik na pomoč« odzovejo tudi z nasiljem, če ne še celo z maščevanjem. To pa pomeni, da so ranjeni tako kot prvi, ogroženi in prestrašeni….. in krog je sklenjen.

Vsak posameznik ima priložnost stopiti ven iz tega kroga, najti v sebi moč za čutenje ljubezni in izkazovanje predvsem tistim, ki to še močno potrebujejo. Naučimo se biti sočutni in svet bo lepši. Poiščimo si pomoč – orodje, kako pri sebi najti omejujoče vzorce, jih preseči in iti ljubezni in notranjemu miru nasproti. Vsak je doživel zapuščanja, vsak pozna občutek samote in ranjenosti, zato ni sramotno, če si poiščemo človeka, ki nam bo pomagal uporabljati »orodje«, da se dokopljemo do izvorske duhovne ljubezni, ki biva v vsakomur od nas.