Kaj torej ljudje sploh smo? Nekateri trdijo da smo izključno in samo fizična bitja in to je to, konec. V Indiji imate celo skupino vernikov, ki veruje izključno v fizično telo in ne priznavajo ničesar drugega, "nad-naravnega". Hodijo po deželi in ljudi prepričujejo, da imajo edini prav in vas skušajo tako pritegniti v svoj način verovanja.

Pozabimo na vse kar je znanega in povedanega in se preprosto zazrimo v ta svet. Opazujmo. Smo ljudje fizična bitja? O tem ni nobenega dvoma. Imamo fizično telo, ki je bilo ob rojstvu majhno, brez imena in kakšnih drugih identitet. Bili smo čisto, svobodno fizično bitje vsaj nekaj minut, dokler nam niso pričeli "obešati", imena, priimka, narodnosti in vseh drugih izmišljenih identitet.

Iz tistega malega bitja je zraslo fizično telo, kot ga poznamo danes. Skozi usta smo v to naše telo zmetali nekaj krompirja, kruha, banan, jabolk, bonbonov, kave in še vsega mogočega in naše fizično telo je raslo. In to naše telo ima zelo malo potreb. Potrebo po hrani, vodi, varnem prijetnem zatočišču in še nekaj nagona po parjenju in razmnoževanju. V kolikor bi bili dejansko samo fizična bitja, bi tudi živeli na tak način. Tudi tiste verske skupine v Indiji ne bi bilo, ker fizično telo samo nima nobene potrebe po potrjevanju in dokazovanju da je res fizično telo.

Torej, to da smo samo in izključno fizično telo ne bo držalo, v tem fizičnem telesu je še nekaj. Tudi to je danes vsaj nekaterim brez dvoma popolnoma jasno. Imamo še intelekt ali območje v naših možganih kjer se dogaja neprestan tok misli. Brez kančka dvoma je danes popolnoma jasno tudi, da se misel lahko rodi in izgine brez posledice.

Nekatere misli pa se rodijo in ne izginejo temveč se med procesom nastajanja krepijo in krepijo dokler se ne razrastejo po vsem našem telesu in temu rečemo čustva. Med tokom misli se pojavljajo tudi miselni filmi, projekcije v prihodnost in spominski filmi iz preteklosti in podobno. Procesu mišljenja in čustvovanja pa je na uslugo še vseh naših pet fizičnih čutov, predvsem oči, podzavest ali spomin in še kaj.

Tisti, ki meditirate redno, vsaj nekaj let, z lahkoto vse te procese opazujete v sebi. Torej o tem dogajanju v nas ni nobenega dvoma. Tudi, ko opazujemo ljudi in dogajanje okoli sebe to resnico uzremo vsepovsod. Je pa res da meditacija še ni nujno dovolj, da bi te procese v sebi tudi v resnici zaznavali.

Torej v tem fizičnem telesu se prepleta vsaj še eno "telo", ki mu lahko rečemo tudi miselno čustveno. Ko imamo sposobnost sebe opazovati še bolj natančno, bomo ugotovili še eno "malenkost".

Nekdo je, ki odloči o tem ali se bo neka misel rodila in izginila in iz nje ne bo nič, ali pa se bo iz te misli rodilo čustvo in vzplamtelo po našem telesu. Kdo je zdaj tisti, ki odloča o tem? Če smo tukaj še bolj odprti, kdo je tisti, ki odloča o tem ali bo v nas veliko strahu ali malo, veliko trpljenja in depresije ali skoraj nič, veliko zadovoljstva in radosti ali skoraj nič! Kajti vsa ta stanja prihajajo iz tega vira, iz teh procesov misli-čustva. Če sem še bolj natančen, ni človeško bitje tisto, ki misli ali čustvuje!

V ozadju je "program", ki se je v bistvu gradil od našega rojstva naprej oz. že malo pred rojstvom. Gre za neverjetno izpopolnjen biološki "software". Temu vsemu skupaj lahko tudi rečemo naša identiteta. To je tisto kar večina ljudi misli da je, to je tisto o čemer se ljudje trudimo govoriti, ko nas nekdo vpraša; Kdo si pa ti?

Identiteta, torej v bistvu zgodba o nas, substitut za tisto kar resnično smo. Program gradi sam sebe, pri tem sodelujejo fizični čuti, tok misli, čustva in predvsem spomin.

Z meditacijo in drugimi tehnikami osvobajanja, pa se ta identiteta nekako raztaplja, večja ko je naša pozornost oz. zavestna navzočnost, manjši je ta nadomestek. Ta celoten program, katerega srce je intelekt je v začetku poti proti svobodi, zanimivo celo dobrodošel, potem pa se skozi nadaljnji proces po neki naravni poti umika in raztaplja dokler ga ni nikjer več. Ostane sicer še intelekt, seveda, le da v popolnosti služi nam. Proces ozaveščanja je naraven evolucijski proces in nam je očitno namenjen.

Vse to torej enostavno opazujemo, brez da bi se mogli za to posebno truditi, gre za tako naraven proces kot je dihanje.

V tem našem fizičnem telesu pa je še nekaj, tukaj pa stopamo na področje, ki se bo z besedami malo težje opisovalo. Nekaj tako skrivnostnega in istočasno tako samoumevnega, da se sam še danes čudim kako obstaja tako čudovita sila, ki je nepojmljiva pa istočasno tako nežna in potrpežljiva, inteligenca, ki ji ni para. Od nekje so namreč vsi procesi v našem telesu vodeni, naprimer tisti ki ves krompir in solato, ki smo jo pojedli spreminjajo v nevrone, kri ali lase. Nekje v ozadju v za nas nevidni dimenziji je nekdo, ki je ustvaril tako čudo kot je naš intelekt.

Brez kančka dvoma je jasno, da se je Nikola Tesla zavedal te inteligence, pa tudi še kdo drug. Enostavno nam ni mogel razkriti vse resnice, ki jo je poznal, ker še nismo dorasli temu. Tudi zadnja dela Alberta Einsteina so šla z njim v grob. Tudi vsi razsvetljeni govorijo o resnici samo do neke točke. Ker naprej enostavno ne morejo iti. No, naslednje nadaljevanja pa za branje malo bolj zanimivo.

Hvala