Piše: Iztok Kocjančič v novih Misterijih www.misteriji.si

Razkorak med dobrinami Zemlje in potrebami človeka
Letne rezerve naravnih dobrin, ki jih naš planet Zemlja daje človeštvu, so se letos izčrpale že 23. avgusta. To pomeni, da smo do tega dneva porabili toliko naravnih dobrin, kolikor nam jih je Zemlja sposobna ponuditi v letu dni. Vse, kar narava ustvari v letu dni oziroma v 365-ih dneh, je človeštvo porabilo v samo 234-ih dneh.

Londonska fundacija New Economics je uvedla koncept tako imenovanega »Global Overshoot Day« ali globalnega dneva prekoračitve. Gre za način izračunavanja razmerja med svetovnimi naravnimi možnostmi (skupek naravnih dobrin, ki jih Zemlja ustvari v obdobju enega leta) ter človeškimi potrebami po le-teh.

Letošnji rezultati tega izračuna so zelo zaskrbljujoči. Od 23. avgusta do 31. decembra letos bo torej človeštvo živelo »na kredit« – z izrabljanjem naravnih dobrin, ki so bile ustvarjene v preteklih letih, ko smo beležili njihove viške.

Tudi v letu 2011 smo izčrpali naravne vire veliko prezgodaj. Takrat smo porabili vse dobrine do 28. septembra. Torej smo letos poslabšali rezultat za dober mesec dni. Vse to pa je alarmantno.

Pri mednarodni neprofitni organizaciji Global Footprint Network, ki izračunava letno ekološko obremenitev Zemlje, pravijo, da v zadnjih petdesetih letih ekološki deficit narašča eksponentno. »En sam planet ne zadostuje več za zadovoljevanje vseh človekovih potreb. Te so danes za več kot 50 % večje od razpoložljivih dobrin. Že zdaj bi potrebovali poldrugo Zemljo. Če bo šlo tako naprej, bomo do leta 2050 potrebovali dva planeta!« je izjavil ustanovitelj in predsednik Networka, Mathis Wackernagel.

ČEZMERNA PORABA
Posledice čezmerne porabe so očitne – vse manj vodnih zalog, dezertifikacija oziroma širjenje puščav, pogosta sušna obdobja, slabša rodovitnost zemlje na poljedelskih področjih ter vsekakor globalno segrevanje ozračja.

Degradacija naravnega okolja vodi v zmanjševanje produktivnih površin planeta, kar bi lahko bilo usodno za bodoče generacije. S kakšno hitrostjo hitimo v to usodo, pa nam povedo statistični podatki: prvi globalni dan prekoračitve, ki so ga zabeležili, je bil 19. december 1987. Tri leta kasneje, v letu 1990, se je dan čezmerne porabe naravnih virov premaknil na 7. december. Deset let kasneje, leta 2000, je bil ta dan že 26. oktober.

Morali bi upoštevati tovrstna opozorila in poiskati način, kako varčevati s plodovi narave. Drugače bo naša prihodnost zelo črna. Ali nam bo uspelo?

Iztok Kocjančič