Ekološki kmetiji Kastelic in Černelič na Dolenjskem sta primer celostnega pristopa k okoljskim in podnebnim izzivom v Sloveniji, saj s svojimi specifičnimi rešitvami pri ekološkem kmetovanju in rabi energije pripomoreta tudi k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Kmetiji prispevata tudi  k preskrbi potrošnikov z ekološko hrano slovenskega porekla, vzgoji otrok za trajnostni razvoj in prenosu znanja v ekološkem kmetijstvu.

Obe kmetiji so spoznali udeleženci včerajšnje strokovne predstavitve, ki je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in ob sodelovanju Inštituta za trajnostni razvoj, Zavoda LokalPatriot in Združenja ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Ekološka kmetija Černelič je živinorejsko-zelenjadarska kmetija s tržno pridelavo zelenjave in jagod, ki je deloma pridelana v plastenjakih z ogrevanjem s pomočjo toplotne črpalke. Ukvarjajo se tudi z živinorejo (40 govedi), ki v celoti temelji na paši živali in na krmi, pridelani na lastnih ter najetih travnikih in pašnikih. Postopoma so širili obseg pridelave zelenjave in raznolikost sort, ob tem so izpopolnjevali svoje strokovno znanje ter razvijali različne oblike trženja, zlasti neposrednega.

Zvone Černelič je ob predstavitvi  svoje kmetije povedal, da so bili ob prehodu na ekološko kmetijstvo leta 2003 deležni precej posmeha bližnje in širše okolice, a da je bila to zanje dodatna energija. »Moji nasveti drugim so, da začnejo pogumno z manjšimi količinami, s čimbolj pestro ponudbo, da lažje prebrodijo finančne težave in si najdejo tržišče, pozneje pa lahko razširijo proizvodnjo,če so pogoji za to,« je strnil svoje izkušnje.

Ekološka kmetija Kastelic je z uspešno pridobitvijo sredstev EU za razvoj podeželja s preusmeritvijo v ekološko kmetovanje začela samo s sadjem, sledila je preusmeritev celotne kmetije v ekološko pridelavo. Pridelujejo jabolka,  žita, vrtnine in meso. V procesu preusmerjanja in tudi pred njim je bilo za uspeh pomembno izobraževanje in usposabljanje gospodarja za ekološko kmetijstvo, uspeh v ekološkem sadjarstvu pa je bil spodbuda za preusmeritev celotne kmetije. V smislu celostnega trajnostnega gospodarjenja na kmetiji so uvedli tudi sušenje mrve in žit s soncem ter prenovo ogrevanja na polena.

»V konvencionalnem kmetijstvu nismo videli prihodnosti in možnosti razvoja kmetije za naslednjo generacijo, saj smo bili omejeni z zemljišči,« je razlog za prehod na ekološki način kmetovanja pojasnil Alojz Kastelic, ki je ocenil, da je bila v začetku največja težava  pridobiti nova znanja s tega področja. Spodbujajo ostale kmete,« da se vključijo v eko pridelavo, saj bomo tako lažje zadostili povpraševanju.« Na kmetiji  imajo velike načrte – želijo usmeriti celo vas Mali Vrh v ekološko kmetijstvo.

Gradivo z včerajšnjega dogodka in več informacij o obeh kmetijah na najdete na spletni strani Slovenija znižuje CO2. 

Ekološka kmetija Černelič: http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/ekoloko-kmetovanje/ekoloka-kmetija-erneli

Ekološka kmetija Kastelic: http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/ekoloko-kmetovanje/ekoloka-kmetija-kastelic

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, 01 439 71, karmen@umanotera.org